Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (5.151-5.175)


  1.      aranžêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost aranžerjev: ukvarja se z aranžerstvom; teorija aranžerstva / šola je odprla oddelek za aranžerstvo / izučil se je aranžerstva ♪
  2.      aranžírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. skladno, estetsko urejevati ali opremljati: cvetličarka je okusno aranžirala darilo; aranžirati izložbo, stanovanje 2. raba peša pripravljati, organizirati: aranžirati turistično potovanje ◊ muz. prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo ♪
  3.      aranžmá  -ja m (ȃ) 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja ♪
  4.      arašíd  -a m (ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki: gojiti arašide; jesti, luščiti arašide ♪
  5.      árbiter  -tra m (ȃ) 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter ♪
  6.      arbitráren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna arbitrárno prisl.: arbitrarno odločati ♪
  7.      arbitrárnost  -i ž (ȃ) knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost: arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja ♪
  8.      arbitráža  -e ž (ȃ) 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža ♪
  9.      arbítrij  -a m (í) knjiž. strokovno mnenje, presoja: arbitrij izvedenca ♪
  10.      arcníja  -e ž (ȋ) nav. mn., nižje pog. zdravilo: vse arcnije vrzi stran, pa boš zdrav! ♪
  11.      àrdičína  medm. (ȁ-ȋ) nar. gorenjsko izraža podkrepitev trditve: ardičina! je vzkliknil; ardičina, kako so šli! ♪
  12.      àrdigáta  medm. (ȁ-ȃ) nar. izraža podkrepitev trditve: ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana! ♪
  13.      àrdún  medm. (ȁ-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: dobro smo jih, ardun; ardun! se je čudil ♪
  14.      àrdúš  medm. (ȁ-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: arduš, sem se ustrašil; to je gorelo, arduš ♪
  15.      área  -e ž (ā) knjiž. predel, področje z določenimi skupnimi lastnostmi: industrijska area ♪
  16.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala ♪
  17.      areométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra ♪
  18.      aretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
  19.      argó  -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon ♪
  20.      argumentácija  -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija ♪
  21.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
  22.      arhaístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje ♪
  23.      arheologíja  -e ž (ȋ) znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija ♪
  24.      arheolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak arheolóško prisl.: ves okoliš je arheološko raziskan ♪
  25.      arheópteriks  -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič ♪

   5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA