Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (4.926-4.950)


  1.      amfibráh  tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih ♪
  2.      amfiteátrski  -a -o prid. (á) amfiteatralen: amfiteatrsko prizorišče ♪
  3.      amí  -ja m (ȋ) tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev ♪
  4.      amino...  ali amíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina ♪
  5.      amínokislína  in amíno kislína -e ž (ȋ-í) kem. organska kislina, ki vsebuje aminoskupino: beljakovine so sestavljene iz aminokislin ♪
  6.      amínoskupína  in amíno skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina, izvedena iz amoniaka z odvzemom enega atoma vodika ♪
  7.      amínski  -a -o prid. (ȋ) kem. izveden iz amoniaka: aminska spojina ♪
  8.      amnestíranec  -nca m (ȋ) kdor je amnestiran: izpustitev amnestirancev ♪
  9.      amnezíja  -e ž (ȋ) med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna, starostna amnezija ♪
  10.      amóniak  -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku ♪
  11.      amónij  -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika ♪
  12.      amonít  -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti ♪
  13.      àmorála  -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti ♪
  14.      àmorálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja ♪
  15.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
  16.      amórfnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga ♪
  17.      Ámorjev  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip ∙ knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je ♪
  18.      àmpak  prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi 1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten! 2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne! ♪
  19.      àmpak  in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš ♪
  20.      ampêr  -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih; varovalka za deset amperov [A] ♪
  21.      ampêrsekúnda  in ampêre-sekúnda -e [-ers-] ž (ȇ-ȗ) fiz. enota za merjenje elektrine ♪
  22.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov ♪
  23.      amplitúda  -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
  24.      ampúla  -e ž (ȗ) neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula; odbiti vrh ampule / ampula seruma ◊ anat. razširjeni del cevastega organa ♪
  25.      anabaptíst  -a m (ȋ) pripadnik anabaptizma, prekrščevalec: nauki anabaptistov ♪

   4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA