Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (4.826-4.850)


  1.      albigénz  -a m (ẹ̑) albižan ♪
  2.      albuminuríja  -e ž (ȋ) med. bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem ♪
  3.      aleatóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid ♪
  4.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike ♪
  5.      alegóričnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame ♪
  6.      alegoríja  -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage ♪
  7.      alegórika  -e ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika ♪
  8.      aléja  -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves ♪
  9.      alelúja  -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja ∙ knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč ♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč ♪
  10.      alelúja  medm. (ȗ) rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja ♪
  11.      alergíja  -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na beljakovine, za beljakovine ♪
  12.      álfa  -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
  13.      álga  -e ž (ȃ) nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge ♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae ♪
  14.      àli  prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! ♪
  15.      ali  prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
  16.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
  17.      aliánsa  -e ž (ȃ) zastar. politična ali vojaška zveza držav: ustanoviti alianso; član alianse ♦ zgod. sveta aliansa zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza // zveza, društvo, organizacija: mednarodna aliansa žena ♪
  18.      álias  prisl. (ȃ) knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček ♪
  19.      alíbi  tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi ♪
  20.      alienácija  -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela ♪
  21.      alieníranost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti ♪
  22.      alienírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo ♪
  23.      aliíran  -a -o prid. (ȋ) knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države ♪
  24.      alikvóten  tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine ◊ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom ♪
  25.      alimentácija  -e ž (á) knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo ♪

   4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA