Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (4.801-4.825)



  1.      áktovka 2 -e ž () knj. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk
  2.      aktuár  -ja m (ā) zavarovalni ali gospodarski matematik: aktuar izračunava premije // nekdaj nji pisarniški uslužbenec, pisar: sodni aktuar
  3.      akulturácija  -e ž (á) knj. prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju: nagla akulturacija priseljencev; avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard
  4.      akumulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad ♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
  5.      akumulatívnost  -i ž () ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost; nizka akumulativnost; akumulativnost naše industrije; stopnja akumulativnosti
  6.      akumulátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev b) akumulatorski tlak; akumulatorska para
  7.      akústičen  -čna -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro slišiles. akustični les les, ki duši ali krepi zvok 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
  8.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
  9.      akúten  -tna -o prid., akútnejši () 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča
  10.      akutírati  -am dov. in nedov. () lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črko akutíran -a -o: akutiran samoglasnik
  11.      akvamarínski  -a -o prid. () nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knj. akvamarinski somrak Egipta
  12.      akvarelíst  -a m () kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist; pren. literarni akvarelist
  13.      akvaríst  -a m () kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist; društvo akvaristov
  14.      akvarístika  -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
  15.      akvedúkt  -a m () grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta
  16.      akvirírati  -am nedov. in dov. () knj. pridobivati, nabirati: akvirirati naročnike za časopis
  17.      à la  [ala] prisl., knj., redko po načinu, v slogu: burka à la Nestroy ♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
  18.      àla  medm. () pog. 1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala! 2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje
  19.      alabáster  -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
  20.      alabástrn  -a -o prid. (ā) ki je iz alabastra: alabastrn kip; alabastrna ura, vaza; pren. alabastrn vrat alabástrno prisl.: alabastrno bele roke
  21.      alabastrovína  -e ž (í) redko izdelki iz alabastra: zbirati alabastrovino
  22.      alabástrski  -a -o prid. (ā) tak kot iz alabastra: alabastrske roke; alabastrska ramena / redko alabastrska svetilka alabastrna
  23.      à la carte  [alakárt] prisl. () gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte
  24.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na blajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
  25.      albanístika  -e ž (í) veda o albanskem jeziku in knjevnosti: razvoj albanistike

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA