Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (4.651-4.675)



  1.      administratíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene
  2.      administrátor  -ja m () 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
  3.      administrátorka  -e ž () nja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke
  4.      ad óculos  [-ok-] prisl. (ọ̑) knj. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati
  5.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
  6.      adónis  -a m (ọ̑) knj., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
  7.      adrenalín  -a m () med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
  8.      ádrija  -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
  9.      adsorbènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
  10.      adsorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
  11.      adsórpcija  -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
  12.      adsorpcíjski  tudi adsórpcijski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
  13.      adsorptíven  -vna -o prid. () fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
  14.      adsorptívnost  -i ž () fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
  15.      adulár  -ja m () min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
  16.      adút  -a m () 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
  17.      adventíst  -a m () pripadnik adventizma
  18.      adventístka  -e ž () pripadnica adventizma
  19.      adventíven  -vna -o prid. () bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
  20.      advokát  -a m () kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
  21.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
  22.      aerodrómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik
  23.      áerofotografíja  in aêrofotografíja -e ž (-; -) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka
  24.      áerofotogrametríja  in aêrofotogrametríja -e ž (-; -) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
  25.      aerolít  -a m () petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA