Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (4.551-4.575)



  1.      zmobilizírati  -am dov. () napraviti, da je kdo v vojaški službi, vpoklicati: zmobilizirati večje število borcev // napraviti, da kdo zaradi posebnih razmer obvezno opravlja kako delo: ob potresu so zmobilizirali vse strokovnjake / ekspr. za gradnjo hiše si je zmobiliziral prijatelje in znance
  2.      zmodernizírati  -am dov. () opremiti z najnovejšimi tehničnimi in strokovnimi pridobitvami: zmodernizirati delavnico / zmodernizirati proizvodnjo zmodernizírati se prilagoditi se zahtevam sodobnega časa: ljudje so se zmodernizirali zmodernizíran -a -o: zmodernizirana proizvodnja; zmodernizirano življenje
  3.      znatêljen  -jna -o prid. (é ē) knj. vedoželjen: znateljni otroci / znateljna vprašanja
  4.      znatêljnost  -i ž (é) knj. vedoželjnost: spodbujal je njegovo znateljnost; otroška znateljnost
  5.      znížanje  -a s () glagolnik od znati: znanje nasipa / znanje telesne temperature / znanje cen, pristojbin / znanje glasu ♦ fiz. kapilarno znanje znanje gladine tekočine v tanki cevi zaradi površinske napetosti
  6.      znížati  -am dov. () 1. narediti kaj nje: znati nasip / temna barva stropa navidezno zna prostor / znati glas začeti govoriti z njim glasom 2. spraviti z višje stopnje na njo glede na količino, intenzivnost: znati izdatke; znati telesno težo / znati cene, dajatve / znati razlike zmanjšatimuz. znati ton za pol tona 3. ekspr. premakniti z višjega mesta, položaja na njega; spustiti: sedež lahko po potrebi znate; znati rolete na polovico znížati se 1. postati nji: morska gladina se je znala 2. preiti z višje stopnje na njo glede na količino, intenzivnost: temperatura se je znala za pet stopinj / življenjska raven se je zelo znala znížan -a -o: znane cene
  7.      znevánje  -a s () glagolnik od znevati: znevanje vodne gladine / znevanje cen, stroškov
  8.      zneváti  -újem nedov.) 1. delati kaj nje: znevati nasip 2. spravljati z višje stopnje na njo glede na količino, intenzivnost: znevati temperaturo / znevati porabo energije zmanjševati zneváti se 1. postajati nji: gladina jezera se znuje / gorovje se na vzhodu znuje spušča 2. prehajati z višje stopnje na njo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znuje
  9.      zorganizírati  -am dov. () organizirati: zorganizirati pomoč / zorganizirati delavce, mladino / zorganizirati stranko ustanoviti / zorganizirati hrano, prenočišče priskrbeti zorganizíran -a -o: dobro zorganizirano delo
  10.      zracionalizírati  -am dov. () 1. uskladiti z razumom: zracionalizirati nauk; reformacija je skušala zracionalizirati religijo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: zracionalizirati delo / zracionalizirati podjetje zracionalizíran -a -o: zracionaliziran način razmišljanja; zracionalizirana metoda
  11.      zradikalizírati  -am dov. () narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: zradikalizirati svoj nazor / zradikalizirati stranko
  12.      zrelativizírati  -am dov. () knj. narediti relativno: zrelativizirati vrednostna stališča; pojem dela se je zrelativiziral zrelativizíran -a -o: zrelativizirane trditve
  13.      zromantizírati  -am dov. () narediti, prikazati kaj romantično: zromantizirati preteklost zromantizíran -a -o: zromantizirana zgodba
  14.      zveríženost  -i ž () lastnost, značilnost zverenega: zverenost ulic / jezikovna zverenost
  15.      zverížiti  -im dov. ( ) ekspr. 1. narediti, povzročiti, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: vihar je zveril drevo; zveriti z udarcem; okensko krilo se je zverilo / bolezen ga je zverila / zveriti ustnice 2. narediti vsebinsko nejasno, zapleteno: z mnogimi vstavki je zgodbo zveril; misli so se mu zverile // vsebinsko nejasno, zapleteno povedati: zveril je nekaj stavkov, pa ga ni nihče razumel / zveril je nekaj pesmi 3. popačiti: zveriti dejstva / zveriti jezik / neprestani pritiski so ga moralno zverili pokvarili, izpridili zverížen -a -o: zverene črke; zverena slika mostu v vodi; zverene stare ulice
  16.      zvulgarizírati  -am dov. () 1. narediti kaj vulgarno: zvulgarizirati izražanje 2. prikazati kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: predavatelj je marksizem zvulgariziral
  17.      žargonízem  -zma m () lingv. za žargon značilna beseda, pomen besede: uporabljati žargonizme; strokovni izrazi in žargonizmi
  18.      žížek  -žka m () nar. 1. majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih; črni žužek: glodanje žkov 2. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene barve; ček: žek poje
  19.      žurnalízem  -zma m () knj. časnikarstvo: ukvarjati se z žurnalizmom
  20.      žvížg  -a m () visok, oster glas: zaslišati žvg; predirljiv, tih žvg / žvgi granat; žvgi vlakov / gamsov žvg / glasni žvgi občinstva
  21.      žvížga  -e ž () 1. ekspr. piščalka: zaslišal se je brlizg miličnikove žvge 2. star. žvganje: iz hleva se je slišala hlapčeva žvga / ustnice so se mu zaokrožile na žvgo
  22.      žvgáč  -a m (á) kdor žvga: žvgače težko posluša; predirljivi žvgi objestnih žvgačev ◊ zool. pritlikavi ali mali žvgač majhen sivo rjav stepski zajec z belo obrobljenimi ušesi, Ochotona pusilla
  23.      žvgálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na žvganje: žvgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvgalnim koncertom
  24.      žvížganje  -a s (í) glagolnik od žvgati: zaslišalo se je žvganje / žvganje lokomotiv / ptičje žvganje / žvganje krogel; žvganje vetra / žvganje nezadovoljnih gledalcev
  25.      žvížgati  -am nedov. (í) 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvgati; šel je po cesti in žvgal; tiho, veselo žvgati / žvgati znano pesem / žvgati na piščalko; žvgati skozi prste 2. z žvganjem dajati znamenja: žvgati prijatelju, psu; sošolec žvga pod oknom / žvgati za dekleti 3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvga; brezoseb. v sapniku mu je žvgalo piskalo // oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvgajo; v grmovju je žvgal kos 4. ekspr. dajati žvganju podobne glasove: ostra burja je žvgala okoli vogalov; zunaj žvga veter / bič je žvgal skozi zrak; krogle so žvgale nad njihovimi glavami // povzročati žvganju podobne glasove: žvgati s šibo po zraku 5. ekspr. z žvganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvgati; žvgati govorniku ● ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku (ne) biti mar: služba se mu žvga; žvga se mu, kaj bodo rekli žvgáje: granate so žvgaje udarjale v zemljo žvgajóč -a -e: šel je naprej, žvgajoč svojo pesem; žvgajoči udarci bičev

   4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA