Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (4.526-4.550)



  1.      zblížanje  -a s () glagolnik od zblati: zblanje sodelavcev; zblanje med učiteljem in učenci; zblanje z dekletom / duhovno zblanje / zblanje mnenj
  2.      zblížanost  -i ž () stanje zblanega: zblanost med učenci in učitelji / zblanost mnenj
  3.      zblížati  -am dov. () 1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: težki časi ljudi zblajo; skupno delo, zanimanje za šport ju je zblalo; na izletu se je zblal z dekletom; učitelj se je zblal z učenci; preveč sta si različna, da bi se lahko zblala / duhovno, kulturno se zblati 2. povzročiti, da postane kaj vedno bolj podobno: zblati misli, poglede na kaj; nekateri so se navduševali nad idejo, da bi se Slovani jezikovno zblali zblížan -a -o: zblani ljudje; zblana mnenja
  4.      zbleválen  -lna -o prid. () ki zbluje: zblevalna moč; zblevalna vloga knjnega jezika
  5.      zblevánje  -a s () glagolnik od zblevati: srečanja prispevajo k medsebojnemu zblevanju; zblevanje z drugimi narodi / duhovno, kulturno zblevanje / poskusi zblevanja stališč
  6.      zbleváti  -újem nedov.) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbluje ljudi; skupna ideja je zblevala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zblujejo / duhovno, kulturno se zblevati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zblevati mnenja; jezikovno se zblevati / skrajnosti se počasi zblujejo
  7.      zdemokratizírati  -am dov. () uvesti, uveljaviti demokracijo: zdemokratizirati državo / zdemokratizirati družbeni sistem zdemokratizíran -a -o: zdemokratizirana družba
  8.      zdemoralizírati  -am dov. () povzročiti demoralizacijo: tak politični sistem je zdemoraliziral ljudi / zdemoralizirati nasprotnika zdemoralizíran -a -o: zdemoralizirani delavci; zaradi neuspeha je bil zdemoraliziran
  9.      zdríz  -a m () 1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode: jajčeca obdaja zdriz; brezbarven zdriz / sluzast zdriz // temu podobna snov sploh: od živali je ostala le kepa krvavega zdriza 2. knj. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina; žele: delati, pripravljati zdrize / malinov zdriz; zdriz iz robidnic
  10.      zdrízanje  -a s () glagolnik od zdrizati: zdrizanje mleka
  11.      zdrízast  -a -o prid. () 1. podoben zdrizu: postati zdrizast; zdrizasta snov; žival z zdrizastim telesom / zdrizast sneg 2. pokrit z zdrizom: stopnice so bile zdrizaste od umazanije / ekspr. hladne, zdrizaste roke 3. slabš. neodločen, boječ: od njega ne pričakuj veliko, je preveč zdrizast
  12.      zdrízati  -am nedov.) star. 1. delati zdrizasto: kislina zdriza mleko 2. stresati: konj zdriza kožo in opleta z repom / groza, vročina ga zdriza zdrízati se 1. postajati zdrizast: mleko se zdriza 2. zdrzovati se: otrok se je zdrizal ob krikih; zdrizati se od groze, žalosti / telo se zdriza v vročici
  13.      zelotízem  -zma m () knj. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost: moralna ozkosrčnost se je spremenila v zelotizem; katoliški zelotizem
  14.      zemljíškoknjížen  -žna -o prid. (-) nanašajoč se na zemljiško knjigo: zemljiškoknjni podatki / zemljiškoknjni izpisek; zemljiškoknjni vložek enota zemljiške knjige, v kateri so vpisani bistveni podatki o zemljišču glede površine, kulture, lastnine in bremen lastnika; zemljiškoknjna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige; zemljiškoknjno pravo pravo, ki ureja vsebino in vodenje zemljiških knjig
  15.      zgrízek  -zka m () redko kar je zgrizeno: izpljuniti zgrizek mesa
  16.      zidealizírati  -am dov. () narediti, prikazati kaj boljše in lepše, kot je: pisatelj je zidealiziral svoje junake / zidealizirati resničnost zidealizíran -a -o: zidealizirano kmečko življenje
  17.      zindividualizírati  -am dov. () knj. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: pisatelju je uspelo zindividualizirati like v romanu // vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: zindividualizirati jezik zindividualizírati se začeti ravnati kot posameznik, ne oziraje se na skupnost, družbo: ljudje so se zindividualizirali zindividualizíran -a -o: zindividualiziran človek; zindividualizirano življenje
  18.      zindustrializírati  -am dov. () uvesti, razširiti industrijsko dejavnost na določenem področju: zindustrializirati deželo / zindustrializirati družbo zindustrializíran -a -o: sodobni zindustrializirani svet; zindustrializirano življenje
  19.      zintelektualizírati  -am dov. () knj. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanje zintelektualizíran -a -o: zintelektualiziran dialog; preveč zintelektualizirani ljudje
  20.      zíza  -e ž () nar. dojka: imela je velike zize
  21.      zízek  -zka m () nar. 1. sesek: vime in zizki 2. dojka: ob materinih zizkih se je dojenček umiril
  22.      zízen  -zna -o prid. () nar. ki je v starosti, ko še sesa; sesen: zizno tele
  23.      zlizati  ipd. gl. izlizati ipd.
  24.      zmaterializírati  -am dov. () 1. napraviti kaj materialno: čustveno življenje se ne da zmaterializirati 2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga zmaterializirale zmaterializíran -a -o: zmaterializirana potrošniška miselnost
  25.      zmehanizírati  -am dov. () 1. uvesti stroje za opravljanje kakega dela: zmehanizirati košnjo / zmehanizirati gospodinjstvo // opremiti s stroji: zmehanizirati obrat 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: zmehanizirati gibe // ekspr. povzročiti, da kaj sploh poteka brez sodelovanja volje, zavesti: zmehanizirati čustva / tak način življenja človeka zmehanizira zmehanizíran -a -o: zmehaniziran postopek; ljudje so postali preveč zmehanizirani

   4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA