Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (4.401-4.425) 
- vbrizgálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vbrizganje: vbrizgalni postopek ♦ teh. vbrizgalna šoba ♪
- vbrizgálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) knjiž., redko brizgalka: bat vbrizgalke ♪
- vbrizgálnik -a m (ȃ) teh. naprava za vbrizgavanje: popravljati vbrizgalnik ♦ fiz. vbrizgalnik elektronov majhen pospeševalnik, ki vbrizga elektrone v večji pospeševalnik; strojn. vbrizgalnik črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino ♪
- vbrizganína -e ž (í) knjiž. tekočina, ki se vbrizga: kemične lastnosti vbrizganine / dobivati zdravilo v obliki vbrizganin injekcij ♪
- vbrízganje -a s (ȋ) glagolnik od vbrizgati: vbrizganje laka / vbrizganje zdravila ♪
- vbrízgati -am dov. (ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgati vodo v kotel; bencin se vbrizga v motor s posebno črpalko / vbrizgati komu cepivo, zdravilo; vbrizgati si mamilo ♦ grad. vbrizgati cementno mleko v zidne razpoke vbrízgan -a -o: vbrizgana tekočina ♪
- vbrizgávanje -a s (ȃ) glagolnik od vbrizgavati: vbrizgavanje goriva, olja / vbrizgavanje zdravila v žilo ♪
- vbrizgávati -am nedov. (ȃ) v močnem curku spravljati kaj tekočega v kaj: vbrizgavati vodo v kotle; gorivo se vbrizgava v motor s črpalko / vbrizgavati bolniku zdravilo; vbrizgavati v mišičje, žilo; vbrizgavati si mamila ♪
- vbrizgnína -e ž (í) knjiž. tekočina, ki se vbrizgne: pregledati vbrizgnino / zdravilo v obliki vbrizgnine injekcije ♪
- vbrízgniti -em dov. (í ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgniti vodo v posodo / vbrizgniti bolniku injekcijo, zdravilo; vbrizgniti v mišico, žilo; vbrizgniti si mamilo ♦ grad. vbrizgniti polnilo v zidno razpoko ♪
- vèčizménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki poteka v več izmenah: večizmensko delo ♪
- vèleizdája -e ž (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države: to dejanje je veleizdaja; biti obtožen veleizdaje / dejanje veleizdaje ♪
- vèleizdajálec -lca [u̯c] m (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah kdor naredi kaznivo dejanje veleizdaje: obsoditi veleizdajalca ♪
- vèleizdajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na veleizdajalce: veleizdajalsko dejanje / veleizdajalski proces ♪
- vèleizdájnik -a m (ȅ-ȃ) star. veleizdajalec: usmrtiti veleizdajnika ♪
- vèleizdájstvo -a s (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah veleizdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi veleizdajstva ♪
- vèleproizvajálec -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) proizvajalec velikih količin česa: veleproizvajalci avtomobilov ♪
- vèleproizvódnja -e ž (ȅ-ọ̑) proizvodnja velikih količin česa: moderna kmetijska veleproizvodnja; veleproizvodnja aluminija ♪
- verbalizácija -e ž (á) glagolnik od verbalizirati: verbalizacija dogodka / verbalizacija tabel ♪
- verbalízem -zma m (ȋ) izrazno spretno, a vsebinsko prazno izražanje: zavračati verbalizem; verbalizem v politiki / propagandni verbalizem // knjiž. vsebinsko prazen izraz, fraza: uporabljati verbalizme ◊ ped. podajanje učne snovi z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti ♪
- verbalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izraziti, opisati z besedami: verbalizirati pojem / verbalizirati tabelo ♦ lingv. spremeniti v glagol ♪
- verízem -zma m (ȋ) 1. strogo posnemanje objektivne resničnosti pri upodabljanju, prikazovanju: zavračal je verizem in zagovarjal stilizacijo / fotografski, predmetni verizem 2. naturalizmu sorodna umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja v Italiji, ki strogo posnema objektivno resničnost: predstavniki verizma; umetniška sredstva verizma ♪
- verížen -žna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na veriga 1: verižni člen / verižni pasji ovratnik; verižna zapestnica 2. pri katerem vsak dogodek, pojav povzroči nov dogodek, pojav iste vrste: verižna eksplozija; verižno trčenje; verižno zvišanje cen / verižna tatvina ● verižna trgovina trgovina, pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži ◊ agr. verižni izkopalnik izkopalnik z brezkončno verigo; ekon. verižni indeks časovni indeks, pri katerem je izhodišče podatek iz prejšnjega obdobja; fiz. verižna jedrska reakcija jedrska reakcija, ki se po začetku sama vzdržuje; gozd., les. verižna motorna žaga žaga v obliki brezkončne verige, katere členi so oblikovani kot žagini zobje; grad. verižna hiša vsaka od tipsko podobnih, različno visokih hiš, ki se držijo druga druge; kem. verižna reakcija zaporedje reakcij, pri katerih vmesni produkti reagirajo z izhodno snovjo; verižna molekula verigasta molekula; lit. verižna rima rima, pri kateri se prvi in tretji verz trivrstične kitice rimata s srednjim verzom predhodne enake kitice; mat. verižni račun niz računov, pri katerem se upoštevajo različne mere in valute; obrt. verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo; strojn. verižni zobnik zobnik z zobmi, prilagojenimi za členasto gonilno verigo; verižno kolo kolo, na katero se namesti (gonilna) veriga; teh. verižni boben boben za navijanje verige; verižno gonilo gonilo iz verižnih koles in brezkončne verige; zgod. verižna srajca srajci podobno vojaško oblačilo iz železnih krožcev ali žice ♪
- verížica -e ž (í) 1. manjšalnica od veriga 1: privezati z verižico / pritrditi na vrata varnostno verižico; verižica za pse / nositi uro na verižici // okrasni predmet iz sklenjenih členastih elementov za okrog vratu: nositi verižico; odpeti si verižico; zlata verižica z obeskom / ovratna verižica 2. obrt., pri kvačkanju kar nastane, če se vsaka naslednja petlja potegne skozi prejšnjo: skvačkati verižico / osnovna verižica ♪
- verížiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. nezakonito prekupčevati: verižiti s cigaretami 2. delati, povzročati, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: veter veriži veje; trsje se veriži / bes mu je trgal glas in verižil telo 3. vsebinsko nejasno, zapleteno govoriti: blede in veriži, da ga ni mogoče razumeti / verižiti stavke v zoprno uradno govorico ● ekspr. strasti verižijo ljudi kvarijo, pridijo ♪
4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 
