Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (4.201-4.225)



  1.      solidarizírati se  -am se dov. in nedov. () podpreti, odobriti ravnanje, mnenje koga: solidarizirati se z državami v razvoju v prizadevanjih za gospodarsko neodvisnost; solidarizirati se s pobudniki za mir v tem delu sveta / pisatelj se je solidariziral z junakom // strinjati se, soglašati: solidarizirati se s sklepi konference, s stališčem komisije; ne solidarizirati se s skrajnostmi ● publ. del buržoazije se je solidariziral z okupatorji začel sodelovati
  2.      solipsízem  -zma m () 1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem 2. knj. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost
  3.      solmizácija  -e ž (á) muz. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si (ti)
  4.      solmizacíjski  -a -o () pridevnik od solmizacija: solmizacijski zlog
  5.      somíznik  -a m () knj. tovariš pri mizi: pogovarjati se s somizniki
  6.      somnambulízem  -zma m () med. stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnost: proučevati somnambulizem; hipnoza in somnambulizem / zdraviti somnambulizem
  7.      sovjetizácija  -e ž (á) glagolnik od sovjetizirati: sovjetizacija vzhodnoevropskih držav
  8.      sovjetizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo sovjetizírati se prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale sovjetizíran -a -o: sovjetizirano gospodarstvo
  9.      spavperizírati  -am dov. () knj., redko osiromašiti, obubožati: spavperizirati kmete spavperizíran -a -o: spavperizirane delavske množice
  10.      specializácija  -e ž (á) 1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje: specializacija podjetij / programska specializacija založb / vedno večja specializacija poklicev 2. pridobitev posebnega, poglobljenega znanja na ožjem področju kake stroke: doseči podiplomsko specializacijo; iti na specializacijo v tujino; biti na specializaciji v bolnišnici / njegova specializacija je kirurgija
  11.      specializánt  -a m (ā á) kdor si pridobiva posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: zaposliti specializanta; specializant za varjene konstrukcije / specializant kirurgije, iz kirurgije; zdravnik specializant
  12.      specializántka  -e ž (ā) ženska oblika od specializant: specializantka pediatrije
  13.      specializíranje  -a s () glagolnik od specializirati: specializiranje proizvodnje / specializiranje delavcev / specializiranje za kirurgijo
  14.      specializíranost  -i ž () lastnost specializiranega: specializiranost dela pripelje do dobrih rezultatov / specializiranost strokovnjakov
  15.      specializírati  -am nedov. in dov. () usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral ● knj. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati specializírati se 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig
  16.      spinozízem  -zma m () filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance: vpliv spinozizma
  17.      spiritízem  -zma m () v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ukvarjati se s spiritizmom
  18.      spiritizírati  -am nedov. () v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ponoči so spiritizirali
  19.      spiritualízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki ima duha za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja: pristaš spiritualizma; zaiti v skrajni spiritualizem / krščanski spiritualizem
  20.      splôšnoizobrázben  -a -o prid. (ó-) nanašajoč se na splošno izobrazbo: nizka splošnoizobrazbena raven
  21.      splôšnoizobraževálen  -lna -o prid. (ó-) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti ♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
  22.      spoetizírati  -am dov. () knj. olepšati, idealizirati: spoetizirati življenje spoetizíran -a -o: spoetizirane osebe v romanu
  23.      spolitizírati  -am dov. () vnesti politične elemente, vplive v kaj: spolitizirati šolo / spolitizirati ekonomske probleme spolitizírati se začeti se ukvarjati s politiko: mladi člani društva so se spolitizirali spolitizíran -a -o: spolitizirana družba; ta vprašanja so spolitizirana
  24.      sprekrížan  tudi izprekrížan -a -o prid. () nar. prekran: sedeti s sprekranimi rokami / travnik je sprekran z jarki
  25.      sprimitivizírati  -am dov. () knj. narediti kaj primitivno: sprimitivizirati medsebojne odnose

   4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA