Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (3.901-3.925)
- prótikomunízem -zma m (ọ̑-ȋ) nazor, ki je proti komunizmu: napadal je njegov protikomunizem ♪
- prótipartizánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti partizanom: protipartizanska ofenziva / protipartizanske enote ♪
- prótizahtéva -e ž (ọ̑-ẹ̑) knjiž. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve ♪
- prótizakonít -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je v nasprotju z zakonom: odločba je protizakonita prótizakoníto prisl.: ravnati protizakonito ♪
- prótizakonítost -i ž (ọ̑-ȋ) lastnost, značilnost protizakonitega: protizakonitost ravnanja ♪
- prótiznánstven -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti znanosti: protiznanstvena smer / protiznanstvene metode neznanstvene metode ♪
- prótizráčen -čna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe ♪
- prótižídovski -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Židom: protižidovsko gibanje / protižidovski časopisi ♪
- proudhonízem -zma [prudo-] m (ȋ) soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu ♪
- provincializácija -e ž (á) knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja ◊ jur. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave ♪
- provincialízem -zma m (ȋ) 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme ♪
- provizíja tudi provízija -e ž (ȋ; í) v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih: dobivati provizijo; izplačali so mu 10-odstotno provizijo / akviziterska, bančna, posredniška provizija ♪
- provizíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provizijo: provizijska pogodba ♪
- provízor -ja m (ȋ) 1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji 2. v nekaterih deželah začasni upravnik lekarne ♪
- provizóren -rna -o prid. (ọ̑) provizoričen: provizorne ograje / provizorna rešitev ♪
- provizóričen -čna -o prid. (ọ́) namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen: te stopnice so samo provizorične / ker še ni dograjena nova stavba, delajo v provizoričnih prostorih zasilnih, improviziranih / provizorična rešitev provizórično prisl.: provizorično razporediti pohištvo ♪
- provizóričnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost provizoričnega: provizoričnost delovnega načrta ♪
- provizórij -a m (ọ́) knjiž. 1. zgradba, objekt, zgrajen za začasno uporabo, navadno manj kvaliteten: namesto novega mostu so postavili provizorij; zgraditi provizorij za sezonske delavce; leseni provizoriji 2. kar je samo začasno sploh: ta ustanova je le provizorij ♪
- prozaizácija -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza ♪
- psévdoklasicízem -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi ♪
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
- psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije ♪
- psíhofízika -e ž (ȋ-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki ♪
- psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela ♪
- psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti ♪
3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001