Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (3.901-3.925)



  1.      prótikomunízem  -zma m (ọ̑-) nazor, ki je proti komunizmu: napadal je njegov protikomunizem
  2.      prótipartizánski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti partizanom: protipartizanska ofenziva / protipartizanske enote
  3.      prótizahtéva  -e ž (ọ̑-ẹ̑) knj. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve
  4.      prótizakonít  -a -o prid. (ọ̑-) ki je v nasprotju z zakonom: odločba je protizakonita prótizakoníto prisl.: ravnati protizakonito
  5.      prótizakonítost  -i ž (ọ̑-) lastnost, značilnost protizakonitega: protizakonitost ravnanja
  6.      prótiznánstven  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti znanosti: protiznanstvena smer / protiznanstvene metode neznanstvene metode
  7.      prótizráčen  -čna -o prid. (ọ̑ọ̑-ā) voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe
  8.      prótídovski  -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Židom: protidovsko gibanje / protidovski časopisi
  9.      proudhonízem  -zma [prudo-] m () soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu
  10.      provincializácija  -e ž (á) knj., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja ◊ jur. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave
  11.      provincialízem  -zma m () 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme
  12.      provizíja  tudi provízija -e ž (; í) v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih: dobivati provizijo; izplačali so mu 10-odstotno provizijo / akviziterska, bančna, posredniška provizija
  13.      provizíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na provizijo: provizijska pogodba
  14.      provízor  -ja m () 1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji 2. v nekaterih deželah začasni upravnik lekarne
  15.      provizóren  -rna -o prid. (ọ̑) provizoričen: provizorne ograje / provizorna rešitev
  16.      provizóričen  -čna -o prid. (ọ́) namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen: te stopnice so samo provizorične / ker še ni dograjena nova stavba, delajo v provizoričnih prostorih zasilnih, improviziranih / provizorična rešitev provizórično prisl.: provizorično razporediti pohištvo
  17.      provizóričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost provizoričnega: provizoričnost delovnega načrta
  18.      provizórij  -a m (ọ́) knj. 1. zgradba, objekt, zgrajen za začasno uporabo, navadno manj kvaliteten: namesto novega mostu so postavili provizorij; zgraditi provizorij za sezonske delavce; leseni provizoriji 2. kar je samo začasno sploh: ta ustanova je le provizorij
  19.      prozaizácija  -e ž (á) knj. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza
  20.      psévdoklasicízem  -zma m (ẹ̑-) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi
  21.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  22.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  23.      psíhofízika  -e ž (-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
  24.      psíhofiziologíja  -e ž (-) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela
  25.      psíhofiziolóški  -a -o prid. (-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti

   3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA