Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (3.751-3.775)



  1.      prežvížgati  -am dov. (í) z žvganjem priti (od začetka) do konca pesmi: prežvgal je znano melodijo; pesem je brez presledka prežvgal ● ekspr. zabobnelo je in že je prva granata prežvgala dolino žvgajoč preletela; ekspr. za to te bom še pošteno prežvgal, smrkavec natepel, pretepel
  2.      priapízem  -zma m () med. trajna bolezenska otrdelost spolnega uda
  3.      priblížanje  -a s () glagolnik od priblati: priblanje umetnosti ljudstvu / neopazno, neslišno priblanje postojanki
  4.      priblížati  -am dov. () 1. spraviti v večjo blino česa, zraven česa: previdno je priblal svojo roko njeni; vozilo je preveč priblal robu cestišča / priblal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; priblala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel priblati neznane kraje; v predavanju jim je priblal razmere v svoji deželi; priblati ljudem moderno umetnost / priblati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: priblati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se 1. priti blje čemu v prostoru: četa se je priblala prvim hišam; vsak dan se je priblal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je priblal in ga ogovoril / priblati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko pribla dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde priblale zemlji 2. priti časovno blje: večer se je priblal; hitro se je priblal čas odhoda 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se priblal tej deklici; znal se je priblati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se priblala drug drugemu 4. postati kakorkoli podoben, soroden: priblal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko priblala 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se priblati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo priblala favoritu / priblati se resnici skoraj jo spoznati, dojetipubl. temu delu se je priblal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo priblala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala priblávši zastar.: priblavši se vasi, je opazil ogenj priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti priblani; kultura mora biti priblana delavcem
  5.      priblávati  -am nedov. () star. priblevati: priblavati sliko / priblavati se vrhu gore
  6.      priblížek  -žka m () 1. knj. priblno enaka stvar: ta model je le nezanesljiv priblek predmeta; poenostavitve in priblki 2. mat. priblna vrednost: računati s priblki; priblek števila a
  7.      priblížen  -žna -o prid. () 1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: priblna analiza / priblen načrt; priblen opis dogodka; izdelali so priblen predračun stroškov; priblna navodila za delo 2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti priblen čas, datum, vrstni red; račun je samo priblen; znano je le priblno število udeležencev priblížno 1. prislov od priblen: priblno določiti, oceniti; priblno izračunati; podatki se priblno ujemajo 2. navadno z izrazom količine izraža, da je količina lahko manjša ali večja od navedene: od takrat je minilo priblno deset let; znati stroške za priblno dvajset odstotkov; tehta priblno sto kilogramov; mesto ima priblno sto tisoč prebivalcev / priblno enako dolg, širok; priblno enake višine; miza stoji priblno sredi sobe / imeti priblno enake lastnosti; ljudje priblno iste starosti ● ekspr. niti priblno ne vem, kaj to pomeni sploh ne vem
  8.      priblevánje  -a s () glagolnik od priblevati: priblevanje kulture delavcem / previdno priblevanje opazovalcev / fantovo priblevanje jo je vznemirjalo
  9.      pribleváti  -újem nedov.) 1. spravljati v večjo blino česa, zraven česa: previdno je pribleval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je pribleval in oddaljeval / daljnogled mu je pribleval oddaljene kraje 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: priblevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam priblujejo tuje dežele; opazovanje nam pribluje stvarnost 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: priblevati šolo proizvodnji pribleváti se 1. premikajoč se prihajati blje čemu v prostoru: priblevati se hiši; namesto da bi se priblevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je pribleval materi; le počasi so se priblevali vrhu / koraki se priblujejo 2. prihajati časovno blje: noč, zima se pribluje; čutil je, da se pribluje napad 3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho priblevati / tujim ljudem se ne pribluje rad 4. postajati kakorkoli podoben, soroden: priblevati se idealu / njegova umetnost se pribluje ljudski umetnosti 5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: priblevati se življenjskemu cilju / priblevati se postavljeni normi priblujóč -a -e: priblujoča se nevarnost, vojska
  10.      priblížnost  -i ž () značilnost priblnega: priblnost rezultatov / priblnost presoje / površnosti in priblnosti v knjigi ga motijo
  11.      prídnica  -e ž (í) zastar. prnica: duhovnik na pridnici
  12.      pridvížen  -žna -o prid. () 1. ki se da dvigniti, dven: miza s pridvnim pokrovom / pridvni most 2. zastar. reliefen: rezljane pridvne podobe
  13.      prigrizávati  -am nedov. () prigrizovati: pila sta in prigrizavala kruh
  14.      prigrízek  -zka m () manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek; postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek ∙ star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane
  15.      prigrízniti  -em dov.) 1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso 2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite 3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro
  16.      prigrizováti  -újem nedov.) jesti zalogaje česa zraven česa drugega: jedel je kruh in prigrizoval klobaso
  17.      prigrljáj  stil. prigrížljaj -a m (; ) zastar. prigrizek: prinesti vina in prigrljaja
  18.      prilizljív  -a -o prid. ( í) star. priliznjen: prilizljiv človek / verjela je sladkim prilizljivim besedam prilizljívo prisl.: prilizljivo govoriti
  19.      prilizljívec  -vca m () star. priliznjenec: prilizljivci in hinavci
  20.      prilizljívost  -i ž (í) star. priliznjenost: samoljubnost in prilizljivost / osladiti govorico s prilizljivostmi priliznjenimi besedami, izrazi
  21.      prilízniti se  -em se dov.) izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil // ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga prilíznjen -a -o ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti
  22.      prilíznjenec  -nca m () ekspr. priliznjen človek: priliznjenec je kmalu napredoval
  23.      prilíznjenka  -e ž () ekspr. priliznjena ženska: priliznjenka je kmalu dosegla, kar je želela
  24.      prilíznjenost  -i ž () lastnost, značilnost priliznjenega človeka: s svojo priliznjenostjo ga je preslepila / priliznjenost besed, glasu ga odbija
  25.      prilizoválec  -lca [c] m () kdor se prilizuje: prilizovalce je sovražil

   3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA