Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (3.651-3.675)



  1.      politeízem  -zma m () vera, verovanje v več bogov, mnogoboštvo: politeizem in monoteizem
  2.      politizácija  -e ž (á) glagolnik od politizirati: politizacija univerze, znanosti, javnega življenja; proces politizacije / politizacija delovnih množic
  3.      politizíranje  -a s () glagolnik od politizirati: politiziranje šole / ni mu do politiziranja
  4.      politizírati  -am nedov. in dov. () 1. vnašati politične elemente, vplive v kaj: politizirati šolo 2. nedov., nav. ekspr. govoriti, razpravljati o politiki, političnih vprašanjih: možje so sedeli in politizirali politizírati se začeti se ukvarjati s politiko: del mladine se je politiziral / društvo se je politiziralo
  5.      polízanec  -nca m (í) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: dvorni, mestni polizanci / neotesanci in polizanci
  6.      polízanost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost polizanega: polizanost krožnika / njegova polizanost me odbija
  7.      polízati  tudi polizáti -lížem dov. (í á í) 1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko // loč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno ● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajala polízan -a -o: polizan krožnik ∙ ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno
  8.      pólizdélek  -lka [o] m (ọ̑-ẹ̑) izdelek, namenjen za izdelavo finalnega izdelka: koža je surovina, usnje pa polizdelek; kovinski, lesni polizdelki; izvoz polizdelkov; polizdelki in finalni izdelki ∙ ekspr. to ni umetnina, ampak kiparski polizdelek nedovršeno, nepopolno kiparsko delo
  9.      polízek  -zka m () 1. ekspr. količina hrane, snovi, ki se spravi v usta z enim premikom jezika po čem: niti polizka medu ji ne privošči 2. star. poslastica: postregli so jim s samimi polizki
  10.      pólizgovorjèn  -êna -o [o] prid. (ọ̑- ọ̑-é) ki ni v celoti izgovorjen: polizgovorjena beseda / ekspr. polizgovorjeno namigovanje prikrito
  11.      pólizobráženec  -nca [o] m (ọ̑-) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo: ročni delavci in polizobraženci // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: polizobražence je lahko prepričati o vsem
  12.      pólizobráženost  -i [o] ž (ọ̑-) značilnost polizobraženega človeka: polizobraženost in izobraženost / ekspr. njegova polizobraženost je očitna pomanjkljiva izobraženost
  13.      pólizobráženstvo  -a [o] s (ọ̑-) sloj polizobražencev, polizobraženci: trgovci, nje uradništvo in drugo polizobraženstvo
  14.      pólproizvòd  -óda [p] m (ọ̑- ọ̑-ọ́) polizdelek: izvažati polproizvode
  15.      pomadizírati  -am nedov. in dov. () knj. nanašati mazilo, kremo, navadno na lase: pomadizirati lase pomadizíran -a -o: pomadiziran in parfumiran
  16.      poneizmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knj. zelo povečati: njeno pismo mu je poneizmerilo bolečino
  17.      ponížanec  -nca m () ekspr. ponan človek: ni se hotel vrniti domov kot ponanec
  18.      ponížanje  -a s () glagolnik od ponati: doživeti ponanje; ponanja so se vrstila drugo za drugim // stanje ponanega človeka: zavedel se je svojega ponanja in sramote
  19.      ponížanost  -i ž () stanje ponanega človeka: občutek ponanosti; ponanost in užaljenost / v svoji ponanosti je mirno prenašal vse, kar so mu rekli
  20.      ponížati  -am dov. () 1. narediti kaj nje; znati: ograja je bila previsoka, zato jo je moral malo ponati; gladina vode se je ponala / vrata so se ponala in se niso dala več zapirati povesila / ko je začel govoriti o tej stvari, se mu je glas ponal 2. s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjšati komu čast, ugled, veljavo: hotel jo je ponati; ponal ga je pred prijatelji in znanci; ekspr. ponali so ga v njenih očeh; pred nikomer se ni hotela ponati priznati podrejenosti / do tal (se) ponati zeloekspr. nikdar se ni ponala do svojih revnih sorodnikov bila je ošabna in ni hotela imeti stikov z njimi; ekspr. ponal se je do izsiljevalca postal je izsiljevalec ponížan -a -o: bil je ponan in osramočen; zelo ponan se je vrnil domov; sam.: to je bil svet poteptanih in ponanih
  21.      ponížen  -žna -o prid., ponížnejši (í ) 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponen človek; ponni in naduti ljudje; ponen kot jagnje 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponen ∙ ekspr. bila je ponnega srca ponna, skromna // ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponnim glasom; gledal me je s ponnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponne 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponen pretep; na koncu vasi si je postavil ponno hišico / naše ponne želje se gotovo ne bodo uresničile 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponen dež; poleti se je reka spremenila v ponen potok ponížno prisl.: pes je ponno mahal z repom; prav ponno vas prosim za pomoč; ponno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponno sklonjen
  22.      poneválen  -lna -o prid. () ki ponuje: ni hotel delati pod tako ponevalnimi pogoji; ponevalna kazen
  23.      poneválnost  -i ž () značilnost ponevalnega: ni opazila ponevalnosti takih kupčij
  24.      ponevánje  -a s () glagolnik od ponevati: obsojati zapostavljanje in ponevanje žensk / izmišljal si je nova ponevanja za jetnike
  25.      poneváti  -újem nedov.) s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je ponevala; ponevali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba ponevati / njegovo ravnanje jo ponuje ponujóč -a -e: ponujoči ukazi; ljubosumnost je ponujoče čustvo; opravljati ponujoča dela; prisl.: ponujoče ravnati s kom poneván -a -o: narod, ki je bil ponevan in tlačen, se je uprl

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA