Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (3.251-3.275)
- nèizdiferencíran in nèzdiferencíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) publ. ki ni izdiferenciran: neizdiferencirana družba / neizdiferenciran fakultetni študij / neizdiferencirani pojmi ♪
- nèizenáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni izenačen: gospodarski položaj teh držav je še neizenačen; neizenačene tekmovalne skupine ♦ šah., šport. neizenačen rezultat ♪
- nèizenáčenost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neizenačenega: neuspeha je kriva predvsem igralska neizenačenost / neizenačenost cen, honorarjev ♪
- nèizglájen tudi nèzglájen -a -o tudi nèizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena ♪
- nèizgovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizražena ∙ knjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knjiž., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega ♪
- nèizgovorljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim ♪
- nèizgubljív tudi nèzgubljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota ♪
- nèizhójen tudi nèshójen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti ♪
- nèizjémnost -i ž (ȅ-ẹ̑) splošnost, navadnost: neizjemnost pojava ♪
- nèizjókan -a -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni izražen z jokanjem: neizjokana bolečina / neizjokane solze ♪
- nèizkorenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive ♪
- nèizkoríščen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu ♪
- nèizkoríščenost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora ♪
- nèizkrívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka ♪
- nèizkústven -a -o prid. (ȅ-ȗ) nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje ♦ filoz. neizkustvena sodba ♪
- nèizkúšen tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno ♪
- nèizkúšenost -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost ♪
- nèizljúbljen -a -o prid. (ȅ-ū) knjiž., redko ki ni izživel ljubezenskega čustva: ostala je neizljubljena in sama / bolečina neizljubljene ljubezni ♪
- nèizlúščen tudi nèzlúščen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha ♪
- nèizmalíčen in nèzmalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo ♪
- nèizméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna ♪
- neizméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora ♪
- nèizmerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino ♪
- nèizmerljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neizmerljivega: neizmerljivost globine ♪
- nèizmérnost -i ž (ȅ-ẹ̄) neizmerljivost: neizmernost nekaterih pojavov ♪
3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351