Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (3.251-3.275)



  1.      izdiferencíran  in nèzdiferencíran -a -o prid. (-) publ. ki ni izdiferenciran: neizdiferencirana družba / neizdiferenciran fakultetni študij / neizdiferencirani pojmi
  2.      izenáčen  -a -o prid. (-) ki ni izenačen: gospodarski položaj teh držav je še neizenačen; neizenačene tekmovalne skupine ♦ šah., šport. neizenačen rezultat
  3.      izenáčenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizenačenega: neuspeha je kriva predvsem igralska neizenačenost / neizenačenost cen, honorarjev
  4.      izglájen  tudi nèzglájen -a -o tudiizglajèn tudi nèzglajèn -êna -o prid. (-; - -é) ki ni izglajen: neizglajena površina / med njimi so še neizglajena nasprotja; pren. pot do napredka je neizglajena
  5.      izgovorjèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knj. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizraženaknj. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knj., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega
  6.      izgovorljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim
  7.      izgubljív  tudi nèzgubljív -a -o prid. (- -í) ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota
  8.      izhójen  tudi nèshójen -a -o prid. (-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene blnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti
  9.      izjémnost  -i ž (-ẹ̑) splošnost, navadnost: neizjemnost pojava
  10.      izjókan  -a -o prid. (-ọ́) knj. ki ni izražen z jokanjem: neizjokana bolečina / neizjokane solze
  11.      izkorenljív  -a -o prid. (- -í) knj. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive
  12.      izkoríščen  -a -o prid. (-) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu
  13.      izkoríščenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora
  14.      izkrívljen  -a -o prid. (-) publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka
  15.      izkústven  -a -o prid. (-) nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje ♦ filoz. neizkustvena sodba
  16.      izkúšen  tudi nèskúšen -a -o prid. (-) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen izkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno
  17.      izkúšenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost
  18.      izljúbljen  -a -o prid. (-ū) knj., redko ki ni izživel ljubezenskega čustva: ostala je neizljubljena in sama / bolečina neizljubljene ljubezni
  19.      izlúščen  tudi nèzlúščen -a -o prid. (-ú) ki ni izluščen: fol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha
  20.      izmalíčen  in nèzmalíčen -a -o prid. (-) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo
  21.      izméren  -rna -o prid. (-ẹ̄) knj. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna
  22.      neizméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora
  23.      izmerljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino
  24.      izmerljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neizmerljivega: neizmerljivost globine
  25.      izmérnost  -i ž (-ẹ̄) neizmerljivost: neizmernost nekaterih pojavov

   3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA