Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (2.726-2.750)



  1.      imobilizírati  -am dov. in nedov. () med. napraviti negibljivo, nepremakljivo: imobilizirati (zlomljeno) roko; pren., knj. imobilizirati zavest ◊ ekon. imobilizirati kapital napraviti kapital nelikviden
  2.      ìmoralízem  -zma m (-) knj. nepriznavanje moralnih načel: imoralizem meščanske družbe
  3.      imperialízem  -zma m () 1. nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem 2. polit. razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma
  4.      impresionízem  -zma m () umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta: impresionizem v slikarstvu; predstavnik impresionizma
  5.      improvizácija  -e ž (á) glagolnik od improvizirati: poslušal je zanimive improvizacije na klavirju / prehod iz improvizacije v načrtno gospodarstvo / improvizacija nosil je uspela / zelo je spreten v improvizaciji // kar je improvizirano: to je ena njegovih improvizacij
  6.      improvizátor  -ja m () knj. kdor improvizira: bil je velik umetnik ter izreden improvizator / dober improvizator proslav / ekspr. ni bil sistematičen delavec, ampak le improvizator
  7.      improvizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska
  8.      improvizátorstvo  -a s () nav. ekspr. lastnost, značilnost improvizatorjev: ne more se otresti improvizatorstva / ta proizvodnja teži k improvizatorstvu
  9.      improvizíranje  -a s () glagolnik od improvizirati: živahno improviziranje na klavir / pokazal je veliko sposobnost improviziranja
  10.      improvizíranost  -i ž () knj. lastnost, značilnost improviziranega: improviziranost akcije
  11.      improvizírati  -am nedov. in dov. () knj. posredovati, poustvarjati kaj brez priprave, načrta: improvizirati govor; improvizirati na klavirju / zna odlično improvizirati / ni igral po notah, marveč je improviziral / ekspr. za pouk se ni dosti pripravljal, ampak je v razredu kar improviziral // narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne z ustreznim materialom: iz navadnih desk so improvizirali mizo; improvizirati nosilnico; improvizirati oder // ponazoriti, uprizoriti: improvizirati gašenje požara; improvizirati napad na mesto improvizíran -a -o: improviziran podstavek; improvizirana igra, oddaja; slavje je bilo improvizirano
  12.      imunizácija  -e ž (á) glagolnik od imunizirati: obvezna imunizacija prebivalstva / aktivna s cepivom, pasivna imunizacija s serumom
  13.      imunizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na imunizacijo: imunizacijski postopek / imunizacijsko cepljenje
  14.      imunizírati  -am dov. in nedov. () med. povzročiti odpornost organizma proti določeni okužbi: cepljenje imunizira samo za določen čas; imunizirati s serumom / imunizirati ljudi proti azijski gripi
  15.      incízija  in incizíja -e ž (í; ) med. vrez, rez: delati, narediti incizijo; poskusna incizija / kožna incizija
  16.      ìndeterminízem  -zma m (-) filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti: pristaš indeterminizma; polemika o determinizmu in indeterminizmu / duhovni indeterminizem
  17.      indiferentízem  -zma m () knj. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva // ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
  18.      individualizácija  -e ž (á) glagolnik od individualizirati: rešitev te naloge zahteva individualizacijo dela; proces individualizacije / individualizacija vzgoje / individualizacija jezika, vloge / pokazala se je potreba po individualizaciji pouka ♦ jur. individualizacija kazenskih sankcij odmerjanje kazenskih sankcij po individualnih storilčevih razmerah
  19.      individualízem  -zma m () 1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem 2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem ◊ filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar
  20.      individualizíranje  -a s () glagolnik od individualizirati: individualiziranje problemov / v individualiziranju jezika je šel nekoliko predaleč / kulturno, narodno individualiziranje
  21.      individualizírati  -am dov. in nedov. () 1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest 2. knj. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje // vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog 3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo ◊ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev individualizírati se knj. ločiti se, odcepiti se, osamosvojiti se: končno se je individualiziral v samostojnosti mišljenja / narod se je individualiziral šele v posebnih političnih in kulturnih razmerah individualizíran -a -o: individualiziran pesniški izraz; individualiziran odrski lik; individualizirana zemlja; osebe v drami so le rahlo individualizirane
  22.      industrializácija  -e ž (á) uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju: pospeševati industrializacijo; hitra, intenzivna industrializacija države; načrt industrializacije // uvajanje industrijskih proizvajalnih sredstev v določeno gospodarsko dejavnost: industrializacija kmetijstva / industrializacija podjetja ♦ grad. industrializacija gradnje uvajanje industrializirane gradnje
  23.      industrialízem  -zma m () ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
  24.      industrializíranost  -i ž () lastnost, značilnost industrializiranega: popolna industrializiranost dežele / stopnja industrializiranosti
  25.      industrializírati  -am nedov. in dov. () uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se naglo industrializira / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira // uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje industrializíran -a -o: industrializirani kraji; sodobni industrializirani svet; industrializirano gospodarstvo ♦ grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA