Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (2.701-2.725)



  1.      horizónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na horizont: horizontna ravnina; horizontne daljave / horizontna proga v rudniku ♦ gled. horizontni žaromet žaromet za osvetljevanje horizonta
  2.      hospitalizácija  -e ž (á) knj. sprejem koga v bolnico: skrbeti za hospitalizacijo bolnikov / skrajšati dobo hospitalizacije bivanja v bolnici
  3.      hospitalizírati  -am dov. in nedov. () knj. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik
  4.      hrizo...  gl. krizo...
  5.      hrvatízem  -zma m () lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: v knjigi je veliko hrvatizmov
  6.      humanizácija  -e ž (á) glagolnik od humanizirati: humanizacija kazenskega prava
  7.      humanízem  -zma m () 1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja: doba humanizma in renesanse 2. nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: v teh besedah se razodeva globok humanizem / socialistični humanizem
  8.      humanizíranje  -a s () glagolnik od humanizirati: humaniziranje človeške družbe
  9.      humanizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo humanizíran -a -o: humanizirana človeška družba
  10.      humizírati  -am nedov. in dov. () agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla humizíran -a -o: humizirana mivka
  11.      husitízem  -zma m () versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: pripadnik husitizma; širjenje husitizma / nazori husitizma
  12.      idealizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od idealizirati: idealizacija kmečkega življenja 2. kar je idealizirano: osladna, pesniška idealizacija; glavni junak romana je zelo zmedena idealizacija
  13.      idealizátor  -ja m () kdor idealizira: idealizatorji kmečkega življenja
  14.      idealízem  -zma m () 1. navdušenje za ideale in ravnanje po njih: to je bridko razočaralo njegov idealizem; goreč idealizem; ekspr. kačurjevski idealizem; ob ustanovitvi je bilo treba mnogo idealizma / narediti kaj iz idealizma 2. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti duha, ideje: pristaš idealizma; idealizem in materializem ◊ filoz. objektivni idealizem ki trdi, da se svet idej da spoznati; subjektivni idealizem ki trdi, da se svet idej ne da spoznati; um. idealizem umetnostno načelo, ki poudarja predvsem idejo
  15.      idealizíranje  -a s () glagolnik od idealizirati: kmeta opisuje pisatelj brez idealiziranja / lažno idealiziranje slovanske zgodovine
  16.      idealizírati  -am nedov. in dov. () delati, prikazovati kaj boljše in lepše, kot je: svoje dekle preveč idealizira; slikar je model precej idealiziral / idealizirati stare čase; idealizirati resnico; romantiki so radi idealizirali srednji vek idealizíran -a -o: portret je idealiziran
  17.      ideologizírati  -am nedov. in dov. () knj. usklajevati, utemeljevati kaj z določeno ideologijo: ideologizirati svoje interese / malomeščani vse preveč ideologizirajo izrekajo sodbe s stališča določene ideologije ideologizíran -a -o: izraziti misel v ideologizirani obliki
  18.      idiotízem  -zma m () 1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popoln idiotizem / poklicni idiotizem 2. med. idiotija
  19.      ilirízem  -zma m () v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem
  20.      iluzionízem  -zma m () 1. knj. lastnost, značilnost človeka, ki se vdaja iluzijam: iluzionizem mladih bohemov 2. um. umetnostna smer, ki si prizadeva ustvariti prostorski videz: mojstri iluzionizma ◊ filoz. subjektivni idealistični nauk, da je svet samo človeška predstava in iluzija; Schopenhauerjev iluzionizem
  21.      imaginízem  -zma m () lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: Jesenin kot predstavnik imaginizma
  22.      imagízem  -zma m () lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: simbolizem in imagizem
  23.      imanentízem  -zma m () 1. filoz. filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti: fizikalizem in imanentizem 2. knj., redko lastnost, značilnost imanentnega: imanentizem sveta
  24.      imobilizácija  -e ž (á) glagolnik od imobilizirati: imobilizacija zlomljene roke / imobilizacija in prevoz ranjenca
  25.      imobilízem  -zma m () publ. nedejavnost, nedelavnost, negibnost: v tem trenutku je imobilizem nedopusten / imobilizem filozofije

   2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA