Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (2.426-2.450)


  1.      enciklopedízem  -zma m (ȋ) 1. nazori francoskih enciklopedistov: duh enciklopedizma 2. ped. težnja, da si učenci pridobijo čim širše, čeprav nepoglobljeno znanje: didaktični enciklopedizem; pretiran šolski enciklopedizem ♪
  2.      energetízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije: bil je vnet zagovornik energetizma ♪
  3.      enklíza  -e ž (ȋ) lingv. besedna breznaglasnost ali nenaglašenost: beseda je v enklizi ♪
  4.      ênoizménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) ki poteka v eni izmeni: enoizmensko delo / enoizmenski pouk ♪
  5.      epifíza  -e ž (ȋ) anat. 1. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih, češerika: funkcija epifize 2. končni del dolge cevaste kosti: odlomljena epifiza ♪
  6.      epikureízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikureizem spada k helenističnim materialističnim filozofijam 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: prevladujoča nota romana je epikureizem ♪
  7.      epizóda  -e ž (ọ̑) 1. manjši, manj pomemben dogodek: spomnila se je otroške epizode in se zasmejala; dolgočasna, neprijetna epizoda; epizode iz vojaškega življenja / ekspr.: ljubezenske epizode; epizodo s tistim dekletom je že pozabil 2. lit. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen: dejanje tega romana je prezapleteno, pa tudi epizod je preveč / filmska epizoda ♦ muz. del skladbe, zlasti fuge ali rondoja, ki ne vsebuje glavne teme ♪
  8.      epizóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega značaja; epizodno dogajanje ♪
  9.      epizódica  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od epizoda: pripovedoval je epizodice iz svojega življenja / na tisto epizodico je že zdavnaj pozabila ♪
  10.      epizódičen  -čna -o prid. (ọ́) epizoden: moške osebe v romanu so večinoma epizodične ♪
  11.      epizodíst  -a m (ȋ) gled. igralec, ki igra epizodne vloge: pri novi predstavi so najbolj uspeli nekateri epizodisti; igralec epizodist ♪
  12.      epizódnost  -i ž (ọ̑) knjiž. značilnost epizodnega: epizodnost vloge / za delo je značilna neenotnost dogajanja, epizodnost ♪
  13.      epizootíja  -e ž (ȋ) vet. nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni pri živalih ♪
  14.      erizipél  -a m (ẹ̑) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki; šen: erizipel na obrazu ♪
  15.      erotízem  -zma m (ȋ) med. bolezenska spolna sla ali vzdraženost ♪
  16.      esteticízem  -zma m (ȋ) knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu ♪
  17.      estetízem  -zma m (ȋ) knjiž., redko esteticizem: velika dela književnosti posnemati v duhu estetizma / etični estetizem ♪
  18.      estetizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od estetizirati: estetska kritika lahko zaide v golo estetiziranje; larpurlartistično estetiziranje ♪
  19.      estetizírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko: premalo je o umetnini samo estetizirati estetizirajóč -a -e: estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika ♪
  20.      etatizácija  -e ž (á) podreditev česa absolutni državni oblasti: etatizacija družbenih dejavnosti // uvedba, uvajanje etatizma: etatizacija in birokratizacija družbe ♪
  21.      etatízem  -zma m (ȋ) sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma ♪
  22.      etatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) podrediti absolutni državni oblasti: etatizirati družbene institucije ♪
  23.      etimologizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od etimologizirati ♪
  24.      etimologizírati  -am nedov. (ȋ) lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral ♪
  25.      evdajmonízem  -zma m (ȋ) filoz. etični nauk, po katerem je evdajmonija najvišji cilj ♪

   2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA