Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (2.401-2.425)
- eksistencialízem -zma m (ȋ) filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek: vsebina in družbene korenine eksistencializma ♪
- ekskvizíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek ♪
- eksorcízem -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
- eksotízem -zma m (ȋ) knjiž. težnja po eksotičnem: eksotizem romantikov // eksotična značilnost: eksotizmi v povesti ♪
- ekspanzionízem -zma m (ȋ) težnja, usmerjenost k ekspanziji: imperialistični, kolonialistični ekspanzionizem ♪
- ekspertíza -e ž (ȋ) knjiž. izvedensko mnenje, poročilo: izdelati ekspertizo za obnovo umetnostnega spomenika; objaviti ekspertizo znanstvenikov o atomskih poskusih // izvedensko proučevanje kake stvari: opraviti grafološko, kriminološko ekspertizo; poslati v ekspertizo ♪
- ekspresionízem -zma m (ȋ) umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat: impresionizem in ekspresionizem / abstraktni ekspresionizem ♪
- eksteriorizácija -e ž (á) glagolnik od eksteriorizirati; povnanjenje: eksteriorizacija podzavestnega ♪
- eksteriorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti ♪
- ekstremízem -zma m (ȋ) 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas ♪
- elektrizíranje -a s (ȋ) glagolnik od elektrizirati: elektriziranje mišice; aparat za elektriziranje; zdraviti z elektriziranjem ♪
- elektrizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti,
nepomirjeni ♪
- elektrizíren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se elektrizira: elektrizirni aparat ♪
- elektrolíza -e ž (ȋ) teh. razkrajanje elektrolita z električnim tokom: pridobivati kovine z elektrolizo; elektroliza glinice, kuhinjske soli, vode / elektroliza bakra pridobivanje čistega bakra na tak način ♪
- elektrolízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra ♪
- eléktromagnetízem -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
- elitízem -zma m (ȋ) soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah ♪
- elizabetínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike ♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom ♪
- elízij -a m (í) v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih ♪
- elizíja -e ž (ȋ) lingv. opustitev končnega (besednega) samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom ♪
- elízijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na elizij: upali so, da se bodo njihove duše spet srečale v elizijski deželi / elizijske poljane ♪
- emfizém -a m (ẹ̑) med. 1. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov: kronični emfizem; umrl je za pljučnim emfizemom 2. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom: podkožni emfizem ♪
- empiriokriticízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov ♪
- empiriomonízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja ♪
- empirízem -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu ♪
2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501