Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (2.326-2.350)



  1.      deziluzionízem  -zma m () knj. stanje brez iluzij: njegov deziluzionizem vendarle izzveni romantično; popolni deziluzionizem; deziluzionizem Prešernove pesmi Slovo od mladosti
  2.      dezorganizácija  -e ž (á) razpadanje, razkrajanje reda, organizacije česa: povzročiti dezorganizacijo gospodarstva; dezorganizacija državnega aparata, armade; dezorganizacija dela // nered, zmeda: kritiziral je tiste, ki vnašajo v proizvodnjo dezorganizacijo
  3.      dezorganizátor  -ja m () kdor povzroča dezorganizacijo: borili so se proti špekulantom in dezorganizatorjem
  4.      dezorganizíranost  -i ž () lastnost, značilnost dezorganiziranega: povojna dezorganiziranost gospodarstva
  5.      dezorganizírati  -am dov. in nedov. () povzročiti dezorganizacijo česa: dezorganizirati delo v tovarnah; poraz jih je dezorganiziral / diverzanti so si prizadevali dezorganizirati železniško in telefonsko službo dezorganizíran -a -o: dezorganizirani ostanki armade; prizadevajo si obnoviti dezorganizirano gospodarstvo
  6.      diafíza  -e ž () anat. srednji vzdolžni del dolge cevaste kosti
  7.      dialektizácija  -e ž (á) lingv. 1. nastajanje dialektov: dialektizacija slovenskega jezika 2. uvajanje dialektizmov: boj Prešernovega kroga zoper Metelkovo dialektizacijo
  8.      dialektízem  -zma m () lingv. narečni element v knjnem jeziku: pesnik rad uporablja dialektizme; lokalizmi in dialektizmi
  9.      dialíza  -e ž () kem. ločevanje kristaloidov od koloidov z opno
  10.      dializátor  -ja m () kem. priprava za dializo
  11.      dialogizírati  -am nedov. in dov. () knj. 1. dajati čemu obliko dialoga: dialogizirati povest 2. izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: konstruktivno dialogizirati dialogizíran -a -o: dialogizirana novela, pesnitev
  12.      diamagnetízem  -zma m () fiz. lastnost diamagnetne snovi
  13.      diftongizácija  -e ž (á) lingv. proces, v katerem nastane diftong
  14.      diletantízem  -zma m () slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom
  15.      dilánsa  -e ž () nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte: iz Londona se je odpeljal z dilanso
  16.      dimorfízem  -zma m () biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki, dvoličnost: sezonski dimorfizem v barvi dlake; spolni dimorfizem; dimorfizem pri žuželkah
  17.      dinamízem  -zma m () knj. 1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami 2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcijefiloz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja
  18.      dinamizírati  -am dov. in nedov. () knj. narediti kaj dinamično, razgibati: angažirati in dinamizirati javnost / pesnik dinamizira besede, ker odkriva v njih nove pomenske možnosti
  19.      dionízičen  -čna -o prid. (í) 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik 2. knj. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost
  20.      dionízičnost  -i ž (í) knj. lastnost, značilnost dionizičnega: dionizičnost pesmi
  21.      dionízije  -zij ž mn.) pri starih Grkih slavje v čast boga Dioniza: dionizije in starorimske bakanalije
  22.      dionízijski  -a -o prid. (í) knj. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizijski tip človeka; dionizijsko razpoloženje / dionizijski ustvarjalni princip
  23.      diplomatizírati  -am nedov. () ekspr. govoriti, ravnati oprezno, zvijačno: ta pa zna diplomatizirati
  24.      divinizírati  -am dov. in nedov. () knj. narediti kaj za božansko, pobožanstviti: svoje junake je diviniziral
  25.      divíz  -a m () tisk. grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed; vezaj

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA