Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (226-250)



  1.      izdíhati  -am dov.) iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: izdihati ves zrak izdíhan -a -o: izdihan zrak
  2.      izdíhati  -am stil. -díšem nedov. () izdihavati: zajel je zrak in začel počasi izdihati / izdihati toplo sapo
  3.      izdihávanje  -a s () glagolnik od izdihavati: izdihavanje zraka / vdihavanje in izdihavanje
  4.      izdihávati  -am nedov. () 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihavati; vdihavati in izdihavati 2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: izdihavati toplo sapo / izdihavala je v šipo, da bi se led odtajal 3. knj. oddajati, širiti: ogreto močvirje izdihava soparo; rože izdihavajo opojen vonj 4. knj., ekspr. kazati, izražati: vsa hiša je izdihavala zapuščenost / vsaka beseda njegovega pisma izdihava ljubezen
  5.      izdihljáj  stil. izdíhljaj -a m (; ) knj., redko izdih: ob vsakem izdihljaju ga zbode ∙ evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; prim. zdihljaj
  6.      izdíhniti  -em dov.) 1. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihniti skozi usta; vdihniti in izdihniti 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: izdihniti toplo sapo ● evfem. kmalu po nesreči je izdihnil umrl; ekspr. komaj slišno je izdihnil besedo zelo tiho izgovoril; evfem. izdihniti dušo umreti; prim. zdihniti
  7.      izdihováti  -újem nedov.) 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: izdihovati zrak; izdihovati z odprtimi usti 2. knj. oddajati, širiti: pomladno cvetje je izdihovalo vonj
  8.      izdíranje  -a s () glagolnik od izdirati: izdiranje zob
  9.      izdírati  -am nedov. ( ) z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: izdirati zobe; izdirati bodice, trne iz noge / konj izdira kopito iz ilovice
  10.      izdírjati se  -am se dov. () z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali
  11.      izdišáti  -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í) knj. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj izdišáti se tudi zdišáti se prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta
  12.      izdišávati  -am nedov. () knj. oddajati, dajati prijeten vonj: te rože izdišavajo močen vonj
  13.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov.) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knj., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati
  14.      izdlétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knj., redko z dletom izsekati: izdletiti del kosti / izdletiti kip iz lesa
  15.      izdólbek  -bka [b] m (ọ̑) redko vdolbina, izdolbina: slika v zidnem izdolbku
  16.      izdólbenec  -nca [b] m (ọ̑) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: peljati se z izdolbencem; čoln izdolbenec
  17.      izdolbenína  -e [b] ž (í) redko vdolbina, izdolbina
  18.      izdolbína  -e [b] ž (í) kar je izdolbeno v kaj: postaviti kip v izdolbino; izdolbina v deblu, zidu ♦ tisk. tisk iz izdolbine tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja; globoki tisk
  19.      izdólbsti  -dólbem [b] dov., izdólbite in izdolbíte (ọ́) izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen // z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi izdólben -a -o: izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo
  20.      izdrážbati  -am tudi zdrážbati -am dov. () izdražiti: kmetijo je izdražbal za malo denarja
  21.      izdražítev  -tve ž () glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva
  22.      izdražíti  -ím dov., izdrážil ( í) kupiti na dražbi: izdražiti posestvo, vola / hišo je izdražil za nekaj milijonov; prim. zdražiti
  23.      izdrdrati  gl. zdrdrati
  24.      izdréti  -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ) z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; redko konj se mu je izdrl iz rok iztrgalekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil izdŕt tudi zdŕt -a -o: izdrt meč; izdrt zob; prim. zdreti se
  25.      izdrézati  -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice 2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA