Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (2.151-2.175)



  1.      brezdevízen  -zna -o prid. () publ. ki se opravi brez uporabe deviz: brezdevizna menjava blaga
  2.      brezizgléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knj. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija // publ. brezupen: brezizgleden boj; znašel se je v brezizglednem položaju
  3.      brezizglédnost  -i ž (ẹ́) publ. brezupnost, brezperspektivnost: izhod iz brezizglednosti / brezizglednost položaja
  4.      brezizhóden  -dna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knj. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem
  5.      brezizhódnost  -i ž (ọ̄) brezizhodno stanje: še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost; brezupna mračnost in brezizhodnost; občutek brezizhodnosti / brezizhodnost blokovske politike; brezizhodnost položaja
  6.      brezizjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knj. ki je brez izjeme: zahtevati brezizjemno tišino; brezizjemna veljavnost odločbe brezizjémno prisl.: zakon velja brezizjemno
  7.      brezizrázen  -zna -o prid. (á ā) ki ničesar ne izraža: brezizrazen in top obraz; njegov pogled je bil brezizrazen; brezizrazne oči; brezizrazne poteze na obrazu // redko neizrazit, medel: brezizrazna barva; umetniško brezizrazno delo / brezizrazna sivina brezizrázno prisl.: brezizrazno gledati, govoriti; vloga je bila podana brezizrazno in brezbarvno
  8.      brezizráznost  -i ž (á) lastnost brezizraznega: topa brezizraznost obraza / duhovna praznota in brezizraznost
  9.      brezprizíven  -vna -o prid. () knj. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik brezprizívno prisl.: sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor
  10.      brezprizóren  -rna -o prid. (ọ̄) v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih
  11.      brizánca  -e ž () teh. lastnost, značilnost brizantnega: brizanca dinamita
  12.      brizánten  -tna -o prid. () teh., v zvezi z razstrelivo ki ima veliko rušilno moč
  13.      brizántnost  -i ž () teh. lastnost, značilnost brizantnega: dinamit ima veliko brizantnost
  14.      brízg  -a m () hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku; deževni brizgi na šipah; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk
  15.      brízga  -e ž () priprava za vbrizgavanje snovi v telo; brizgalka: sterilizirati brizge; injekcijska brizga
  16.      brizgáč  -a m (á) nav. mn., zool. na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea: oblika brizgačev / navadni, užitni brizgač
  17.      brizgálen  -lna -o prid. () namenjen za brizganje: brizgalna cev, črpalka
  18.      brízgalica  -e ž () redko brizgalka: glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom
  19.      brizgálka  -e [tudi k] ž () 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
  20.      brizgálna  -e ž () stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna
  21.      brizgálnica  -e ž () 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico
  22.      brizgálnik  -a m () agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo
  23.      brízganec  -nca m () vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu
  24.      brízganje  -a s () glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom
  25.      brízgati  -am nedov. () 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA