Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (1.901-1.925)


  1.      izžétost  -i ž (ẹ̑) značilnost izžetega: izžetost limone ♪
  2.      izžgáti  -žgèm dov., izžgál (á ȅ) 1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči // knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo 2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak; s cigareto izžgati luknjo v papir 3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano izžgán -a -o: izžgan čoln; izžgane oči; polja so izžgana od sonca / ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan ♪
  3.      izžíganje  -a s (ȋ) glagolnik od izžigati: izžiganje rane, tkiva / izžiganje drevakov iz drevesnih debel ♪
  4.      izžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje // knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi 2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake 3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane ♪
  5.      izžínjati  -am nedov. (ȋ) nar. z žetjem odstranjevati iz česa: izžinjati plevel iz žita ♪
  6.      izžírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z žretjem uničevati: črvi izžirajo les // uničevati sploh: rja izžira železo; pren., ekspr. tujina mu izžira dušo 2. z žretjem delati: molji izžirajo luknje v blago ♪
  7.      izžít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja: izžit človek; bila je že nekoliko izžita, nič več mlada; izžit od veseljačenja / njen obraz je bil starikav in izžit ♪
  8.      izžítost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost izžitega: izžitost obraza ♪
  9.      izživéti  -ím dov., izžível (ẹ́ í) 1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti 2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar izživéti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti ∙ mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost 2. knjiž. izčrpati se, oslabeti: njegova literarna dejavnost se je že izživela izživèl in izživél -éla -o star.: bledikasti, izživeli obrazi izživét -a -o: izživet človek; izživeta mladost izžívljen -a -o: nepravilno izživljen pesnikov talent ♪
  10.      izživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izživeti: njegova erotika ni imela možnosti za normalno izživetje; sodelovanje v društvu mu je pomenilo zlasti osebno izživetje / ljubezensko, spolno izživetje ♪
  11.      izžívljanje  -a s (í) glagolnik od izživljati: družabno, kulturno, politično izživljanje; želja po športnem izživljanju / ljubezensko, spolno izživljanje / zagovarjati neovirano izživljanje / izživljanje osebne moči ♪
  12.      izžívljati  -am nedov. (í) 1. knjiž. v življenju uresničevati: izživljati svoje potrebe, želje po športnem udejstvovanju / vprašanje je, kako se bo izživljalo duševno življenje množic 2. knjiž. kazati, izražati: svojo hrabrost izživlja le pri ženskah in kartah; genij tega naroda se izživlja zlasti v glasbi in filozofiji izžívljati se zadovoljevati svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: otroci se izživljajo pri igrah; izživljati se na gledališkem, kulturnem področju; izživljati se v dolgotrajnih debatah; vsak se izživlja po svoje / ljubezensko, spolno se izživljati / knjiž. naša narodna politika se ni mogla izživljati samo v trenutnih akcijah ∙ ekspr. izživljati se na kom zadovoljevati pozitivna, negativna nagnjenja, spolno slo; ekspr. okupatorjev bes se je izživljal nad ljudmi okupator je z njimi surovo, grdo ravnal ♪
  13.      izžlébiti  -im tudi izžlebíti -ím dov., izžlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) narediti žleb, žlebove: izžlebiti cev, površino predmeta izžlébljen -a -o tudi izžlebljèn -êna -o: izžlebljena cev, deska, stena; izžlebljeno rezilo ♦ arhit. izžlebljeni steber ♪
  14.      izžlébljati  -am nedov. (ẹ́) delati žleb, žlebove: izžlebljati površino predmeta ♪
  15.      izžlébljenost  tudi izžlebljênost -i ž (ẹ̑; é) značilnost izžlebljenega: izžlebljenost cevi, rezila ♪
  16.      izžlobudráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ženska je vse izžlobudrala ♪
  17.      izžmíkati  -am dov. (ȋ) redko s stiskanjem spraviti iz vode, iz česa redkega: raca izžmika v kljunu hrano iz blata ♪
  18.      izžrébanec  -nca m (ẹ̄) kdor je izžreban: seznam izžrebancev ♪
  19.      izžrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od izžrebati: izžrebanje skupin za olimpijski turnir / izžrebanje srečk ♪
  20.      izžrébanka  -e ž (ẹ̄) ženska oblika od izžrebanec: izžrebanka prejme nagrado po pošti ♪
  21.      izžrébati  -am dov. (ẹ̄) določiti z žrebom: v uredništvu so izžrebali dobitnike; izžrebati vrstni red tekmovalcev / izžrebati srečke izžréban -a -o: izžrebana srečka, številka ♪
  22.      izžréti  -žrèm dov., izžŕl (ẹ́ ȅ) 1. z žretjem poškodovati, uničiti: črvi so izžrli hrastovo mizo // poškodovati, uničiti sploh: rja izžre železo; pren., ekspr. skrbi so ga izžrle 2. z žretjem narediti: ličinka izžre odprtino in se izmota iz mešička izžŕt -a -o: od moljev izžrt plašč; roke je imela izžrte od luga / ekspr. zaradi bolezni ima izžrta lica udrta ♪
  23.      izžužnjáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. 1. nerazločno reči, povedati: izžužnjal je nekaj nerazumljivega 2. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je kaj izžužnjal ♪
  24.      izžvepláti  -ám dov. (á ȃ) agr. razkužiti z žveplovim dimom: izžveplati sod ♪
  25.      izžvížgati  -am dov. (í) ekspr. z žvižganjem izraziti nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: občinstvo je izžvižgalo prvo izvedbo igre; nekaj filmov so izžvižgali / izžvižgati igralca, pevca izžvížgan -a -o: izžvižgan igralec ♪

   1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA