Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (1.501-1.525)



  1.      izsuševáti  -újem nedov.) odstranjevati vlago, vodo iz česa: izsuševati opeko pred žganjem / močen veter izsušuje zemljo; izsuševati močvirje
  2.      izsušítev  -tve ž () glagolnik od izsušiti: z izsušitvijo močvirij so pridobili precej obdelovalne zemlje / nevarnost za izsušitev rastline
  3.      izsušíti  -ím dov., izsúšil ( í) odstraniti vlago, vodo iz česa: sonce je izsušilo travo / izsušiti barje, močvirje; zemljišče so izsušili in tako pridobili obdelovalno zemljo ∙ ekspr. dolga hoja po soncu jih je popolnoma izsušila povzročila, da so postali zelo žejni izsušíti se izgubiti vlago, vodo: koža se na vetru izsuši; nekatere rastline se hitro izsušijo; v suhi shrambi se sadje izsuši ∙ ekspr. v kratkem času se je popolnoma izsušil je shujšal izsušèn -êna -o: izsušen les; izsušene ustnice; ni se mogel odžejati, tako izsušeno grlo je imel; izsušeno močvirje
  4.      izsúti  -sújem dov., izsúl in izsùl (ú ) 1. s sipanjem spraviti iz česa: izsuti moko iz vreče, pesek iz zaboja / izsuti kovance na mizo / storži so že izsuli svoja semena; ekspr. oblaki so izsuli vso točo // s sipanjem napraviti, da v čem ni več določene vsebine: izsuti vrečo, zaboj 2. ekspr. brez obotavljanja, premišljanja reči, povedati: izsul je dolgo vrsto številk; izsul je take zabavljice nanj, da so vsi osupnili izsúti se sipajoč se priti iz česa: moka, pšenica se je izsula iz vreče izsút -a -o: izsuta vreča; izsuto zrnje
  5.      izsúvati  -am tudi -sújem in izsuváti -súvam tudi -sújem dov., izsúvaj izsúvajte in izsuvájte; izsuvál tudi izsúval (ú; á ú) s suvanjem spraviti iz česa: pijanca so izsuvali iz gostilne
  6.      izščegetáti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov., ẹ́) 1. s ščegetanjem spraviti v določeno stanje: vse je izščegetal do budnosti 2. z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa; izbezati: otroci so izščegetali murenčka iz luknjice
  7.      izšepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetaje reči, povedati: zadnje besede je izšepetala
  8.      izšíbati  -am dov. () 1. pretepsti s šibo: izšibati tatove 2. knj. s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izšibati trmo
  9.      izšít  -a -o prid. () star. izvezen: bogato izšita obleka
  10.      izšívan  -a -o prid. (í) star. vezen: izšivani prtički
  11.      izšóbiti  -im dov. (ọ́ ọ̄) navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej: izšobila je ustnice / izšobiti usta izšóbiti se našobiti se: popestovala [je] roke, se izšobila pod zdicastim nosom .. in se naredila še bolj sito in odžejano (P. Zidar) izšóbljen -a -o: izšobljene ustnice; izšobljena usta
  12.      izšólanec  -nca m (ọ̑) knj. izšolan človek, izobraženec: število izšolancev se je povečalo
  13.      izšólanost  -i ž (ọ̑) značilnost izšolanega človeka: v delu se kaže njegova nadarjenost in izšolanost; dobra izšolanost diplomatov / izšolanost glasu
  14.      izšólati  -am dov. (ọ̑) 1. omogočiti komu, da konča šolo, študij: mati je sama izšolala štiri otroke; podjetje je izšolalo precej delavcev 2. s šolanjem usposobiti koga za opravljanje določenega poklica: izšolati za akademske poklice / izšolati lovskega psa / njega je izšolalo trdo delo in ne šole 3. z vajo napraviti kaj bolj sposobno: izšolati svoj okus; posluh se da izšolati / izšolati pevski glas izšólati se 1. končati šolo, študij: otroci so se že izšolali; izšolati se na igralski akademiji 2. s šolanjem se usposobiti za opravljanje določenega poklica: izšolati se za vodnika / hči se je izšolala v odlično pianistko izšólan -a -o: dva otroka sta že izšolana; ti pevci niso dovolj izšolani; izšolana negovalka
  15.      izštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določiti udeležencem vloge v igri: izšteli so prav mene 2. šport. s štetjem do deset določiti čas, ko na tleh ležeči boksar sme nadaljevati igro: sodnik ga je izštel
  16.      izšteválnica  -e ž () etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: naučiti se novo izštevalnico
  17.      izštévanka  -e ž (ẹ́) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: otroci poznajo veliko izštevank
  18.      izštévati  -am nedov. (ẹ́) 1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določati udeležencem vloge v igri: najstarejša deklica je začela izštevati 2. šport. s štetjem do deset določati čas, ko na tleh ležeči boksar sme nadaljevati igro: sodnik izšteva na tla zbitega boksarja
  19.      izštŕkati  -am dov. ( ) ekspr., redko iztisniti, izbrizgati: izštrkati mleko iz vimena
  20.      izštudírati  -am dov. () 1. omogočiti komu, da konča šolo, študij; izšolati: vse otroke je izštudiral 2. redko doštudirati: ko bo fant izštudiral, bo bolje
  21.      iztákati  -am nedov. () spravljati kaj tekočega iz česa: iztakati vino iz soda
  22.      iztakljiv  ipd. gl. stakljiv ipd.
  23.      iztakníti  in iztákniti -em dov. ( á) 1. s potegom spraviti kaj iz česa: iztakniti kavelj; redko iztakniti bodalo iz nožnice izvleči, izdreti 2. s potegom vtiča iz vtičnice prekiniti električni tok: iztakniti likalnik / iztakniti gramofon izključiti 3. v zvezi z oko, oči z ostrim predmetom nasilno odstraniti zrklo: kaznjencem so iztaknili oči iztáknjen -a -o: iztaknjeno desno oko; prim. stakniti
  24.      iztakniti  najti ipd. gl. stakniti ipd.
  25.      iztanjšati  ipd. gl. stanjšati ipd.

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA