Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (1.476-1.500)



  1.      izstopíti  in izstópiti -im dov. ( ọ́ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati 4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knj. med osebami v drami je izstopil zlasti lik komandanta bil je boljši kot drugiekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi 5. redko prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila ◊ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon izstopívši zastar.: izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki
  2.      izstradálen  -lna -o prid. () namenjen za izstradanje: izstradalni ukrepi / groziti z izstradalno politiko
  3.      izstrádanec  -nca m (á) ekspr. izstradan človek: izstradanci iz taborišča
  4.      izstrádanje  -a s (á) glagolnik od izstradati: polastiti se trdnjave z izstradanjem oblegancev
  5.      izstrádanost  -i ž (á) stanje izstradanega človeka: umrl je zaradi izstradanosti
  6.      izstrádati  -am dov., tudi izstradála (á) nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali; izstradati do smrti; v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal izstrádan -a -o: izstradan človek; ljudje so izstradani in onemogli; ves izstradan je
  7.      izstrél  -a m (ẹ̑) redko izstrelitev: poskusni izstrel
  8.      izstrélek  -lka m (ẹ̑) valjasto, na eni strani navadno koničasto telo, ki ob sprožitvi ali vžigu zleti v določeno smer: sprožiti izstrelek; dimenzija, oblika, premer izstrelka; gibanje izstrelkov / medcelinski izstrelek; topovski izstrelek; izstrelek iz puške / šibrasti izstrelki ♦ fiz. izstrelek delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; voj. dirigirani ali vodeni izstrelek ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju
  9.      izstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izstrelitev: izstrelni pok / izstrelna ploščad ♦ med. izstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa
  10.      izstrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa: ugotovili so, da je rana na vratu izstrelina, na hrbtu pa vstrelina
  11.      izstrelíšče  -a s (í) kraj, prostor za izstrelitev, zlasti raket, vesoljskih ladij: odkriti nasprotnikovo izstrelišče; postaviti izstrelišče medcelinskih raket
  12.      izstrelítev  -tve ž () glagolnik od izstreliti: izstrelitev krogle / izstrelitev vesoljske ladje, rakete, umetnega satelita
  13.      izstrelíti  -ím dov., izstréli in izstrêli; izstrélil ( í) 1. potisniti izstrelek iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreliti kroglo iz puške; izstreliti naboj v zrak; priletel je iz hiše, kakor bi ga bil iz topa izstrelil / četa je izstrelila častno salvo / izstreliti puščico // s streljanjem izprazniti: izstreliti puško / ekspr. izstreliti cel magazin 2. s streljanjem, razstreljevanjem narediti: z minami so izstrelili odprtino v zidovju 3. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju: izstreliti raketo / izstreliti vesoljsko ladjo, umetni satelit / pog. v vesolje so izstrelili prvega astronavta 4. ekspr. hitro, nepričakovano reči, povedati: te besede je kar izstrelil izstreljèn -êna -o: izstreljeni naboji; izstreljena granata
  14.      izstrelítven  -a -o prid. () nanašajoč se na izstrelitev: izstrelitvene priprave se zaključujejo / izstrelitveni stolp; izstrelitvena ploščad, rampa / izstrelitveni sedež za pilota
  15.      izstreljeválen  -lna -o prid. () s katerim se izstreljuje: izstreljevalna naprava
  16.      izstreljevánje  -a s () glagolnik od izstreljevati: izstreljevanje raket, umetnih satelitov; naprava za izstreljevanje
  17.      izstreljeváti  -újem nedov.) 1. potiskati izstrelke iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreljevati naboje / topovi so izstreljevali krogle skozi line 2. potiskati in usmerjati s startne naprave proti cilju: izstreljevati vesoljske ladje, umetne satelite ● publ. radij je izstreljeval svoje elektrone skoraj s hitrostjo svetlobe oddajal, seval
  18.      izstŕgati  -am tudi -stŕžem dov.) s strganjem odstraniti: izstrgati napis s spomenika
  19.      izstríči  -strížem dov., izstrízi izstrízite; izstrígel izstrígla (í) 1. z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa; izrezati: izstriči članek iz časopisa / izstriči znamke s kuverte // ekspr. odstraniti posamezne dele česa: cenzura je izstrigla film 2. s strenjem zmanjšati gostoto las: frizerka ji je izstrigla lase
  20.      izstrížek  -žka m () redko izrezek: časopisni izstrek
  21.      izstrúgati  -am dov. () s struganjem narediti, izoblikovati: izstrugati kroglo / ledenik izstruga pot izstrúgan -a -o: izstrugana figura
  22.      izstrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti, izoblikovati: izstružiti kroglo, obroč; izstružiti valj iz stožca / ledeniki so izstružili doline izstrúžen -a -o: čep, izstružen iz polivinila; izstružena površina; izstruženo znamenje
  23.      izsušênost  -i ž (é) lastnost, stanje izsušenega: izsušenost kruha, zemlje / v grlu je začutila izsušenost / ekspr. izsušenost starih delavcev
  24.      iz uševálen  -lna -o prid. () s katerim se izsušuje: izsuševalna naprava / izsuševalna dela
  25.      izsuševánje  -a s () glagolnik od izsuševati: izsuševanje barja, močvirja; izsuševanje in namakanje zemljišč

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA