Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (1.251-1.275)


  1.      izpústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na izpust: izpustno potrdilo / izpustna cev, pipa / izpustna vratca ♦ teh. izpustni ventil ♪
  2.      izpustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izpustiti: izpustitev obsojenca; izpustitev iz zapora; izpustitev na prostost / izpustitev črke ♪
  3.      izpustíti  -ím tudi spustíti -ím dov., izpústil tudi spústil (ȋ í) 1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto: prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel 2. spraviti kaj (tekočega) iz česa: izpustiti vodo iz bazena, paro iz cevi / izpustiti sapo / izpustiti prašiču kri z vbodljajem povzročiti, da odteče kri // povzročiti, narediti, da pride žival iz česa: izpustiti živino; izpustiti konje na pašo 3. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: izpustiti talce; izpustiti iz ječe; zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili / izpustili so ga iz vojske; izpustiti učence domov // navadno z nikalnico ne dovoliti oditi, zapustiti določeno mesto: prišel bi bil prej, pa me niso izpustili / tako družaben je, da ga ne izpustimo več 4. ne navesti, ne upoštevati: izpustiti člen, črko, številko; pri prepisovanju je izpustil cel stavek 5. pog. ne udeležiti se česa, kar se večkrat pojavlja: nobenega plesa ne izpusti; več predavanj je izpustil / ekspr. vse pogosteje prihaja, zdaj ne izpusti nobene nedelje več // ne upoštevati vsega, kar je v medsebojni povezanosti: prebarval je vsa okna, le eno je izpustil 6. pog., ekspr. izstreliti: izpustiti rafal na sovražnika ● ekspr. misel na beg me ni več izpustila neprenehoma sem mislil na beg; ekspr. niti solze ni izpustila ni zajokala; zastar. izpustiti dušo umreti; redko izpustiti komu oko iztakniti; pog., ekspr. včasih izpusti kako pametno reče, pove; izpustiti ugodno priložnost ne izrabiti; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe ◊ jur. izpustiti pogojno; šport. diskvalificirali so ga, ker je izpustil vratca izpustíti se tudi spustíti se pojaviti se kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: mozolji so se mu izpustili po obrazu izpuščèn tudi spuščèn -êna -o: pogojno izpuščen; izpuščena beseda; izpuščena priložnost; izpuščeno število; prim. spustiti ♪
  4.      izpústnica  -e ž (ȗ) star. pismeno potrdilo o izpustitvi, izpustu: dobiti izpustnico; izpustnica iz šole, zapora ♪
  5.      izpuščáj  tudi spuščáj -a m (ȃ) bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: izpuščaj se pojavi; dobiti, imeti izpuščaje; lisast, mehurčast izpuščaj; srbeč izpuščaj; izpuščaji po nogah / koprivnični, vročinski izpuščaj ◊ rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo ♪
  6.      izpuščájast  -a -o prid. (ȃ) ki ima izpuščaje: izpuščajast obraz ♪
  7.      izpúščanje  tudi spúščanje -a s (ú) glagolnik od izpuščati: izpuščanje pare / izpuščanje osebka v stavku; prim. spuščanje ♪
  8.      izpúščati  -am tudi spúščati -am nedov. (ú) 1. večkrat izpustiti: izpuščati predmete iz rok 2. spravljati kaj (tekočega) iz česa: izpuščati oblake dima iz pipe; izpuščati tekočino v ozkem curku / ekspr. izpuščati nerazločne glasove ∙ ekspr. počasi izpušča besede iz ust počasi govori; nizko izpuščati jih pline iz črevesja // povzročati, delati, da pride žival iz česa: izpuščati živino na pašo 3. ne ohranjati koga na določenem mestu: izpuščati zapornike; izpuščati iz ječe, na prostost 4. ne navajati, ne upoštevati: izpuščati črke, številke; pri prepisovanju je izpuščal cele stavke izpúščati se tudi spúščati se pojavljati se kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: mozolji se mu izpuščajo; prim. spuščati ♪
  9.      izpuščênec  -nca m (é) knjiž. kdor je izpuščen: njegovega očeta ni bilo na seznamu izpuščencev ♪
  10.      izpúšen  -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na izpuh: izpušni ventil; izpušna šoba / izpušni gib gib bata, pri katerem plini ali para po opravljenem delu izstopajo iz valja batnega stroja; izpušni plini plini, ki po opravljenem delu izstopajo iz motorja z notranjim zgorevanjem; izpušna cev cev, po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  11.      izrába  -e ž (ȃ) glagolnik od izrabiti: izraba prostora / maksimalna izraba energije / izraba položaja / nadomestiti stare stroje zaradi izrabe izrabljenosti ♪
  12.      izrabíti  in izrábiti -im dov. (ȋ á) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izrabiti ves kredit // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: izrabiti prostor / ves prosti čas izrabi za študij 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: maksimalno izrabiti stroj; izrabiti energetske vire 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izrabiti ugodne razmere / izrabil je ugodno priložnost in zbežal // napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izrabiti službeni položaj; izrabiti predpise 4. neplačano si prilastiti proizvode tujega dela: brezobzirno izrabiti delavce 5. z dolgo rabo, uporabo napraviti kaj neuporabno, neprimerno: čopič je izrabil do držaja; čevlji so se že izrabili; stroj se je čisto izrabil / žival se pri težkem delu kmalu izrabi izčrpa, oslabi izrábljen -a -o: dobro izrabljen čas; načrtno izrabljen prostor; stroj je že izrabljen ♪
  13.      izrábljanje  -a s (á) glagolnik od izrabljati: izrabljanje energetskih virov za gospodarstvo / izrabljanje službenega položaja ♪
  14.      izrábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje; za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi 3. delati, da kaj prinese ugodnosti: izrabljati ugoden položaj na tržišču / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izrabljati službeni položaj; izrabljati neurejene razmere / izrabljati svoj vpliv na mladino 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izrabljati delavce izrábljati se z dolgo rabo, uporabo postajati neuporaben, neprimeren: stroji se izrabljajo izrabljajóč -a -e: izrabljajoč ugodno priložnost, so pobegnili izrábljan -a -o: gospodarsko izrabljane kolonije ♪
  15.      izrábljenost  -i ž (á) značilnost izrabljenega: izrabljenost strojev / zaradi izrabljenosti so izločili iz prometa deset avtobusov ♪
  16.      izrabljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izrabiti: izrabljivi prostori; izrabljiva snov ♪
  17.      izrabljívost  -i ž (í) značilnost izrabljivega: izrabljivost živil ♪
  18.      izračún  -a m (ȗ) 1. glagolnik od izračunati: izračun amortizacije, davka, stroškov / publ. ekonomski izračun ekonomski račun 2. nav. mn., publ. rezultat računanja: izračuni kažejo, da je ta način gradnje najcenejši; po prvih izračunih je turistična sezona uspešna / izračun ni pravilen, ker so v formulo vstavljeni napačni podatki ♪
  19.      izračúnanje  -a s (ȃ) glagolnik od izračunati: izračunanje cene, obresti / izračunanje ploščine, prostornine ♪
  20.      izračúnati  -am tudi zračúnati -am dov. (ȗ) 1. z računanjem ugotoviti, določiti: izračunati hitrost vožnje; izračunati obresti; izračunal je, kdaj se bo komet najbolj približal zemlji / izračunati na pamet, prste, z računalom // redko ugotoviti, določiti sploh: izračunali so, da imajo še dovolj časa do odhoda vlaka; hitro si je izračunal, da ga lahko reši le beg 2. končati računsko operacijo: dijak je nalogo pravilno začel, ni je pa izračunal ◊ geom. izračunati ploščino trikotnika; mat. izračunati enačbo izračúnan tudi zračúnan -a -o: izračunani stroški; izračunana višina ♪
  21.      izračunávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izračunavati: izračunavanje dohodka, obresti / izračunavanje prostornine ♪
  22.      izračunávati  -am tudi zračunávati -am nedov. (ȃ) z računanjem ugotavljati, določati: izračunavati cene, davke, obresti; izračunavati in napovedovati lunine mrke ♪
  23.      izračúniti  -im dov. (ū ȗ) zastar. izračunati: izračuniti brez napake ♪
  24.      izračunljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izračunati: izračunljiv čas; lahko izračunljiva naloga / uspeh ni izračunljiv v denarju ♪
  25.      ízraelski  in izraélski -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) nanašajoč se na (biblijske) Izraelce ali Izrael: izraelski kralji / spopad izraelskih in egiptovskih čet / izraelska država ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA