Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (11.476-11.500)


  1.      imún  -a -o prid. (ȗ) 1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi: biti imun; po ozdravitvi ostane vse življenje imun / imun proti davici, škrlatinki / imun proti bolezni 2. knjiž. neobčutljiv, odporen: imun je za vse negativne vplive / tovarna ne more biti imuna do dogajanja na trgu ravnodušna ♪
  2.      imunitéta  -e ž (ẹ̑) 1. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost: imeti, kršiti imuniteto; odvzeti komu imuniteto; sklicevati se na imuniteto / diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov; poslanska imuniteta ♦ zgod. izvzetost od javnih dajatev ali drugih javnih obveznosti 2. med. imunost: ugotoviti imuniteto ♪
  3.      imunitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na imuniteto: imunitetne pravice poslancev / imunitetna izkaznica / imunitetno ozemlje ♪
  4.      imunologíja  -e ž (ȋ) veda o odpornosti organizma proti določeni okužbi: laboratorij za imunologijo; imunologija in virologija ♪
  5.      imúnost  -i ž (ȗ) med. odpornost organizma proti določeni okužbi: trajanje imunosti / imunost proti oslovskemu kašlju / naravna imunost nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; pridobljena imunost nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem; umetna imunost nastala s cepljenjem ♪
  6.      imúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na imunost ali imunizacijo: imunski serum; imunsko cepivo / imunska reakcija organizma ♪
  7.      in  vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve, ali in kdaj naj pride; neprav., med predlogoma, ki se vežeta z različnima sklonoma pred in po uporabi pred uporabo in po njej / ekspr. ti si spletkar in nič drugega // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: rdeče, modre in zelene barve // ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: takrat smo bili še mladi in razposajeni in zaljubljeni // ekspr., redko, v zvezi in — in tako — kakor: ni čudno, če sem po takem delu in utrujena in razdražena 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: čast in slava mu; strah in trepet vse okolice; hrušč in trušč; zna brati in pisati; hiša brez oken in vrat / nikdar in nikoli ne bo boljši 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tisoči in tisoči slavijo zmago; trajalo bo leta in leta; dnevi so daljši in daljši; vrača se spet in spet / ti si kruha sit in presit; tam je dolgčas in sam dolgčas / čez in čez čezinčez; krog in krog kroginkrog 4. za seštevanje, prištevanje: ena in tri je štiri [1+3 = 4] / stara je šestnajst let in pol / ekspr. tisoč in več // navadno okrepljen za dodajanje: lačna je in žejna tudi; pozabil ni nikogar in tudi tebe ne / čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / prodaja fige, rožiče in tako dalje [itd.]; in tako naprej [itn.] 5. ekspr., navadno okrepljen za stopnjevanje: ta bolezen se pojavlja na rastlinah in celo na živalih; to ne briga nikogar in vas najmanj; pozdrav vsem in posebno tebi 6. navadno v zvezi ta in ta, tak in tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta in ta dan; človek s tako in tako preteklostjo; treba bo še toliko in toliko denarja / tovariš ta in ta 7. ekspr., z vejico ali pomišljajem za izražanje nepričakovanega nasprotja: mlad, in tako pokvarjen; jaz — in v pokoj, kaj še / tako blizu mi je, in (vendar) tako daleč 8. z vejico, v zvezi in sicer, in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: njegov poklic zahteva znanje, in sicer resnično znanje; večkrat se razjezi, in to ne brez vzroka ● ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; ekspr. prigovarjajo mu, on pa ne in ne trdovratno se upira, noče; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh ll. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost: otroci se tiščijo peči in se grejejo; zvonovi zvonijo in sirene tulijo / vrglo ga je v jarek in tam je obležal; prišel je, da bi prevzel blago in organiziral prevoz; popil je in vstal; obrnila je obraz v blazino in (je) zaspala / sin je šel z doma in hči se je omožila v sosednjo vas / vprašal je, kdo je župan in če je doma / s podrednim veznikom vrinjenega stavka se pred in piše vejica nič mu ni odgovorila, in ker je vprašanje ponovil, je samo vzdihnila // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: stopil je k vratom, prisluhnil in potrkal // nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe 2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: to ga grize in peče; pomagaj si, kakor veš in znaš 3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka, navadno okrepljen za izražanje intenzivnosti dejanja: on samo čaka in spet čaka; trkam in trkam, pa se ne odpre; ni in ni hotel odnehati; pog. otroci zapravljajo, ti pa kar daj, daj in daj kar naprej denarno podpiraj, plačuj; star. po taki družbi se ji bo tožilo in se ji bo 4. za izražanje namena: pojdi in zapri vrata; takoj se vrnem in bova doigrala tisto partijo 5. ekspr., z vejico, navadno okrepljen za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa: samo tri dni je časa, in jaz sem čisto nepripravljen; ti odhajaš, in jaz ostanem sam // za izražanje nepričakovanega: obljubil je vse, in potem ni dal nič; ni minilo pol ure, in že se je mračilo // elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, in še ta težko 6. navadno z vejico za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: lani se je ponesrečila in še zdaj ne hodi; žoga je padla v potok in voda jo je odnesla; ni plačal, in so ga rubili b) vzročno-sklepalnega razmerja: sonce zahaja in otroci morajo domov; to je zanimiv primer, in prav je, da si ga ogledamo c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: naj uprizorijo kaj domačega, in gledališče bo polno; odmakni opornik, in vse zgrmi na tla 7. ekspr., navadno okrepljen čeprav, četudi: trden ostani, in naj se svet podre; ne bo ti obveljala, in če se na glavo postaviš; takoj ga je spoznal, in videl ga je samo enkrat III. za piko ali podpičjem 1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod II, zlasti 4—7: a) ekspr.: bodite mirni. In nobenega šepetanja; vsakdo mora delati. In to velja tudi zate / v ljudski pripovedi In sirota je zbežala v gozd in je srečala zajčka in ga je pobožala / bibl. In rekel je: Hodi za menoj b) navadno okrepljen rad se vozi s kolesom. In vendar mu ne dovolijo c) miličnik ga je ustavil. In je moral plačati kazen 2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. In ti; In kako bo letos s tvojim dopustom? / No - in? je vprašal in zazehal 3. za opozoritev na prehod k drugi misli: In še to. Ali ne pogrešate sonca? 4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: In da se mi kaj takega ne ponovi več; In temu naj bi se reklo vestno delo; ozrl se je. In glej, tudi ona se je obrnila; izgovarja se, da nima denarja. In ti si mu to verjel ♪
  8.      ìn...  predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r ì..., pred p ìm... (ȉ) za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: inaktiven, intoleranca / ilegalen, imobilen, iregularen ♪
  9.      in...  predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r i.., pred p im... za izražanje gibanja navznoter ali stanja znotraj česa: infiltracija, inhalirati / imatrikulacija, import ♪
  10.      ìnadekváten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: inadekvaten izraz; inadekvatno nadomeščanje podrtih stavb z novimi / inadekvaten odgovor neprimeren, neumesten ♦ biol. inadekvatni dražljaj dražljaj, ki čutnic navadno ne vzdraži ♪
  11.      ìnaktíven  -vna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nedejaven, neaktiven: inaktiven član skupnosti ♦ med. inaktivna tuberkuloza tuberkuloza, ki se ne razvija in že dolgo ne kaže bolezenskih znamenj ♪
  12.      inaktivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko povzročiti, da postane kaj nedejavno, neaktivno: izkazano nezaupanje je sodelavce inaktiviralo ♦ biol. inaktivirati serum, virus ♪
  13.      inavgurácija  -e ž (á) knjiž., redko izročitev česa pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesen začetek: inavguracija nove fakultete // slovesna umestitev, postavitev: udeležiti se rektorjeve inavguracije ♪
  14.      inavgurálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. začeten, nastopen: predsednikov inavguralni govor / inavguralno predavanje univerzitetnega profesorja / inavguralna disertacija disertacija ♪
  15.      inavgurírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko izročiti, dati kaj pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesno začeti: gledališko sezono so inavgurirali z dramo domačega avtorja / inavgurirati novo koncertno dvorano // publ. uvesti, vpeljati: avtor je s svojim delom inavguriral nov način filozofskega mišljenja inavguríran -a -o: s tem je bila nova smer inavgurirana ♪
  16.      in biánco  in in biánko [-bjanko] prisl. (ȃ) adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati in bianco ♪
  17.      incést  -a m (ẹ̑) knjiž. spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma; krvoskrunstvo: očitali so mu incest; vzrok incesta; nagnjenje k incestu ♦ vet. parjenje v najožjem sorodstvu ♪
  18.      incestuózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko krvoskrunski: incestuozna ljubezen; incestuozno nagnjenje ♪
  19.      incidènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela: sestanek je minil brez incidentov; kongres je zmotil neprijeten incident / ekspr. imel je mučen incident s profesorjem prepir, spor // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: na tekmi je prišlo do nenavadnega incidenta / obmejni incident ♪
  20.      indantrén  -a m (ẹ̑) kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom; neskl. pril.: indantren barvila ♪
  21.      ìndecénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko nespodoben, neprimeren: indecentno vedenje / indecentna obleka nenavadna, opazna ♪
  22.      ìndecéntnost  -i ž (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko nespodobno, neprimerno vedenje: žalila jih je njegova indecentnost ♪
  23.      índeks  -a m (ȋ) 1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati 2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov 3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks 4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov ◊ antr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov ♪
  24.      índeksen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indeks: indeksni podatki; indeksne številke / indeksno dopolnilo knjige / vpisovati predavanja v indeksno knjižico indeks ♪
  25.      ìndeterminíran  -a -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nedoločen, neopredeljen: zgodovinsko indeterminiran pojav; indeterminirana dejavnost, prihodnost ♪

   11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA