Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (11.451-11.475)


  1.      impertinéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. predrznost, nesramnost: ni mogel prikriti svoje impertinentnosti ♪
  2.      impetuóznost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko naglost, silovitost: njegova impetuoznost se pogosto bliža nevljudnosti ♪
  3.      implantát  -a m (ȃ) med. kar se implantira: izdelati implantat ♪
  4.      implicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vsebovati, pa ne določno izražati: koeksistenca implicira tudi bolj intenzivne kulturne odnose implicíran -a -o: vsa ta dejstva so implicirana v avtorjevem pripovedovanju ♪
  5.      implícite  prisl. (ȋ) knjiž. vsebovano, pa ne določno izraženo: avtor eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / v sodbi je implicite zajeto tudi njegovo stališče vključno ♪
  6.      implicíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je vsebovan, pa ne določno izražen: tekst je implicitna kritika; vse to ima svojo implicitno logiko ♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbe implicítno prisl.: implicitno izražena misel ♪
  7.      implikácija  -e ž (á) knjiž. kar je vsebovano, pa ne določno izraženo: razlagati implikacije / skušal se je izogniti političnim implikacijam ◊ filoz. zveza med stavki, ki povezuje odnos med razlogom in posledico ♪
  8.      implozíja  tudi implózija -e ž (ȋ; ọ́) fiz. hitro porušenje votlega telesa zaradi premočnega zunanjega pritiska ♪
  9.      imponderabílije  -lij ž mn. (í ȋ) fiz., nekdaj kar se ne da stehtati: svetlobo in toploto so prištevali k imponderabilijam // knjiž., redko nepreračunljive okoliščine, nedoločljivi vplivi: življenje je polno imponderabilij, ki se z besedami ne dajo izraziti ♪
  10.      imponírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., navadno z dajalnikom vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja: hotel ji je imponirati; to mu imponira; njegovo vedenje mu prav nič ne imponira; s svojim nastopom je ljudem zelo imponiral / samozavest vselej imponira imponirajóč -a -e: knjiga je napisana z imponirajočo resnobo ♪
  11.      importíranec  -nca m (ȋ) slabš., redko kdor je poslan, je prišel iz drugega okolja: importiranci in domačini ♪
  12.      importírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kupovati blago v drugi državi; uvažati: importirati avtomobile; pren., ekspr. importirati ideje importíran -a -o: importirani slog; ta izraz je importiran k nam iz angleščine; importirano blago ♪
  13.      impresárij  -a m (á) zlasti v zahodnih deželah kdor se poklicno ukvarja z organizacijo javnih nastopov umetnikov, (umetniških) ansamblov: pevka ima sposobnega impresarija / gledališki, operni impresarij; koncertni impresarij ♪
  14.      impresíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; (čutni) vtis: dogajanje je pustilo pri njem globoko impresijo / zanimive popotne impresije / odšel je pod močno impresijo vsega, kar je videl 2. lit., um. umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje: čudovita barvna impresija / najbolj dragocene so njegove pokrajinske impresije / z zanimanjem je prebral impresije iz Amerike / pesnik impresij ♪
  15.      impresionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, vzbuditi močen (čutni) vtis: njegove slike impresionirajo; ta dežela nas je impresionirala s svojimi naravnimi lepotami / dogodki so ga vidno impresionirali pretresli, presunili / publ. delegacijo so zelo impresionirali uspehi tovarne navdušili, prevzeli impresioníran -a -o: impresioniran je bil nad vsem, kar se je dogajalo ♪
  16.      impresioníst  -a m (ȋ) predstavnik impresionizma: francoski impresionisti; dela slovenskih impresionistov ♪
  17.      impresionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na impresionizem: impresionistični slikarji; impresionistično pesništvo / pesniki in pisatelji impresionistične smeri / objavil je moderno impresionistično črtico impresionístično prisl.: impresionistično občutena pesem ♪
  18.      impresíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki povzroča, vzbuja močen (čutni) vtis: ta človek ima zelo impresiven obraz; impresivna pokrajina / impresivna glasba; film, najbolj impresivna umetnost; njegove besede so bile zelo impresivne prepričljive / stanje po katastrofi je bilo zelo impresivno pretresljivo, presunljivo ♪
  19.      imprimé  in imprime -ja [-mé] m (ẹ̑) tekst. potiskana tkanina iz naravne, umetne svile, navadno za ženske obleke: obleka iz impriméja ♪
  20.      impromptu  -ja [impromptí in empromptí] m (ȋ) 1. muz. krajša instrumentalna skladba z značilnostmi improvizacije: bagatele in impromptuji za klavir 2. knjiž., redko domislek, domislica: občudovali so njegove impromptuje ♪
  21.      impúlz  -a m (ȗ) 1. knjiž. kar z močnim, navadno kratkotrajnim delovanjem povzroči, ohrani kako drugo delovanje, spodbuda: mnogi duhovni impulzi so prihajali iz te dežele; pasivno sprejema vse impulze; čakali so še na zadnji politični impulz / za svoje delovanje niso dobili nobenega impulza več; dati naši trgovini nov impulz / z oslabljenim pomenom sproščanje čustvenih impulzov // redko težnja, nagon: nepremagljiv impulz ga je gnal stran 2. elektr. kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost, sunek: prekiniti, sprožiti impulz; kratki, močni impulzi; antena sprejema oddane impulze; jakost, pot impulza; trajanje impulza / tokovni, valovni impulz ◊ biol. vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; fiz. produkt nespremenljive količine in časa, sunek ♪
  22.      impulzíven  -vna -o prid., impulzívnejši (ȋ) knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven: ta človek je preveč impulziven / kljub svojemu impulzivnemu značaju se je obvladal / impulziven govor ♪
  23.      impulzívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost impulzivnega človeka: vitalnost se pri njem druži z impulzivnostjo / kljub svoji impulzivnosti se je obvladal ♪
  24.      imputácija  -e ž (á) knjiž. svojevoljno pripisovanje, podtikanje: v kritikovem delu je preveč subjektivnih imputacij ♪
  25.      imputírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. svojevoljno pripisati, podtakniti: Stritar je Prešernu imputiral vrsto svojih idej ♪

   11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA