Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (11.376-11.400)


  1.      íkra  -e ž (í) 1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki 2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami ♪
  2.      ikríti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž., redko drstiti se: postrvi se ikrijo ♪
  3.      íkrn  -a -o prid. (ȋ) redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč ♪
  4.      íks  neskl. pril. (ȋ) ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x ♪
  5.      ìlegála  -e ž (ȉ-ȃ) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna ♪
  6.      ìlegálka  -e ž (ȉ-ȃ) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke ♪
  7.      ìlegálnost  -i ž (ȉ-ȃ) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali ♪
  8.      ìlegitímen  -mna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada ♪
  9.      ilírec  -rca m (ȋ) pristaš ilirizma: navdušen ilirec ♪
  10.      ilírski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik 2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena ◊ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
  11.      ilírstvo  -a s (ȋ) zgod. ilirizem: zagovornik ilirstva ♪
  12.      ílo  -a s (í) star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila ♪
  13.      ílovica  -e ž (í) težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino ♪
  14.      ílovka  -e ž (í) 1. nar. ilovica: rjava, vlažna ilovka / kopati ilovko 2. knjiž., ekspr. koča iz ilovice: sedeli so na kamnih pred svojimi ilovkami ♪
  15.      ílovnat  -a -o prid. (í) 1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja 2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti / ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve ílovnato prisl.: ilovnato rumen ♪
  16.      ilovnjáča  -e ž (á) knjiž., ekspr. koča iz ilovice: stopiti v ilovnjačo ♪
  17.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov ♪
  18.      iluminát  -a m (ȃ) knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju ♪
  19.      iluminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano ♪
  20.      ilustrácija  -e ž (á) 1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije // redko ilustrirana revija: brala je stare ilustracije 2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig 3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski — samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo ♪
  21.      ilustracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracija 1: knjiga je prvovrsten ilustracijski izdelek ♦ papir. ilustracijski papir močno satiniran papir za tiskanje ilustracij ♪
  22.      ilustratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracijo: a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo // značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni ♦ lingv. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe ilustratívno prisl.: ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša ♪
  23.      ilustrátor  -ja m (ȃ) kdor ilustrira: knjižni ilustrator; ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar / pisatelj je literarni ilustrator preteklosti ♪
  24.      ilustrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. izdelati, narediti ilustracije: knjigo je ilustriral domači slikar; ilustrirati novelo, povest / pozna se mu, da je že dosti ilustriral 2. napraviti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoriti: te številke najbolje ilustrirajo stanje poljedelstva; ilustrirati misel na primerih, ob primerih; ilustriral je, kako take sile škodujejo vsemu delovanju; ilustrirati z nekaj podatki / skladatelj zna sijajno ilustrirati posamezna razpoloženja; s ploskanjem in gibi so otroci ilustrirali vsebino pesmi ilustríran -a -o: knjiga je bogato ilustrirana / ilustrirani časopis, tednik; ilustrirana revija revija z mnogimi ilustracijami in slikami, ki jih pogosto pojasnjuje le kratko besedilo ♪
  25.      iluzíja  -e ž (ȋ) predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; slepilo, samoprevara: to spoznanje mu ni dovoljevalo nobene iluzije; sanje in iluzije mladih; moč iluzije / ni mi hotel vzbujati iluzij; ekspr.: vse je samo iluzija; vdajati se iluzijam / ekspr. živeti v iluzijah ∙ ekspr. ne delaj si iluzij o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je // knjiž., navadno z rodilnikom kar daje videz, vtis resničnosti: nastala je iluzija gibanja; umetnik je ustvaril iluzijo globine, prostora / iluzija resničnosti, sreče ♪

   11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA