Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (10.851-10.875) 
- hekatómba -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
- heksagonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- hektografírati -am nedov. in dov. (ȋ) nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo hektografíran -a -o: hektografirana izdaja dijaškega lista ♪
- helánca tudi helánka -e [prva oblika -nka in -nca] ž (ȃ) tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance // tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance ♪
- helebardír -ja m (í) nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most ♪
- helenístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu ♪
- hélijev -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov ♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij ♪
- hélikon -a m (ẹ̑) muz. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena ♪
- héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
- helót -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪
- hematít -a m (ȋ) min. 1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita 2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom ♪
- hematóm -a m (ọ̑) med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih ♪
- hematuríja -e ž (ȋ) med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija ♪
- hémbraj -te medm. (ẹ̑) nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi ♪
- hemolítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija ♪
- hemoragíja -e ž (ȋ) med. izliv, iztekanje krvi iz žil, krvavitev ♪
- héna -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje ♪
- héncaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo! ♪
- hénry -ja [henri] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje električne induktivnosti: induktivnost tuljave je pet henryjev ♪
- hènt medm. (ȅ) star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo! ♪
- héntaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no! ♪
- heraklít -a m (ȋ) gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita ♪
- heráldičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev ♪
- hermelíka -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko ♪
- hermelín -a m (ȋ) podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti // krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina ♪
10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951 
