Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (10.826-10.850)



  1.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  2.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma ( ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knj., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
  3.        inmedm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he
  4.      hebraístika  -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in knjevnosti: študirati hebraistiko
  5.      héc  -a m (ẹ̑) nje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenompog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin
  6.      hécati  -am nedov. (ẹ̑) nje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se
  7.      hécen  -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti
  8.      hedóničen  -čna -o prid. (ọ́) knj. hedonski: hedonična čustva
  9.      hedónik  -a m (ọ́) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik
  10.      hedoníst  -a m () pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist
  11.      hedonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja
  12.      hedónski  -a -o prid. (ọ̑) knj. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje
  13.      hédžra  -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri
  14.      hegemón  -a m (ọ̑) knj. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik
  15.      hegemoníst  -a m () pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju
  16.      hegemonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika
  17.      héglovski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem
  18.      hehé  in hehè medm. (ẹ̑; ) 1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe 2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe
  19.      hehetánje  -a s () glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje
  20.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
  21.      héja  medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
  22.      héjo  medm. (ẹ̑) izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda
  23.      héjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
  24.      héjsasa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
  25.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo

   10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA