Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (10.601-10.625)


  1.      grdíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci 2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina grdíti se nar. vzhodno gabiti se, gnusiti se: v bolezni se ji vsaka jed grdi ♪
  2.      grdôba  -e ž (ó) 1. ekspr. malopriden, malovreden človek: ta grdoba se mi zdaj pa še smeje; grdoba je trdil, da je denar že vrnil; vi ste prava grdoba / kot nagovor: nikar se ne izgovarjaj, grdoba grda; grdoba lena 2. star. malopridnost, pokvarjenost: grdoba se širi po svetu; skrival je svojo grdobo in zavrženost ∙ lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka 3. star. grd, neprikupen človek ali stvar: videl je razne grdobe in nakaze // grdost, grdota: grdoba obraza ♪
  3.      grdobíja  -e ž (ȋ) 1. malopridno, slabo dejanje ali ravnanje: ta grdobija bo morala biti kaznovana; odkrili so njegove grdobije; po ulicah so fantje uganjali grdobije / govoril je take grdobije, da bi ga morali vreči ven // malopridnost, pokvarjenost: priznava svojo grdobijo / spoznati grdobijo takega načrta 2. ekspr. grda, neprikupna, zoprna stvar: jedli so polže in druge take grdobije; odnesi že to grdobijo ♪
  4.      grdoglèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. kdor grdo, neprijazno gleda: ustrašil se je grdogleda ♪
  5.      gŕdost  -i ž (ŕ) grdota: grd je, vendar mu grdost pristoji; občutiti lepoto in grdost; grdost kasarniških blokov / grdost značaja / zopet si bo izmislil novo grdost ♪
  6.      grebén  -a m (ẹ̑) 1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov // izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov 2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom ∙ ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten 4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher ◊ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
  7.      grebénar  -ja m (ẹ̑) kdor grebena: grebenarji grebenajo volno // izdelovalec grebenov za statve: kovač grebenar ♪
  8.      grebénček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od greben: petelinov grebenček / vodni grebenček ● ekspr. fantičku se je povesil grebenček ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav ◊ nav. mn., gastr. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom ♪
  9.      grebénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben ♪
  10.      gréblja  -e ž (ẹ̑) 1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela: z grebljo je drezala v ogenj, v žerjavico; železna greblja // priprava za strganje pepela iz peči: lopar in greblja 2. agr. motika s širokim, spodaj ravnim rezilom: z lopatami in grebljami so šli proti njivi ♪
  11.      grêbsti  grêbem nedov., grébel grêbla (é) 1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti // izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom 2. spravljati na kup: cestar grebe blato 3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju 4. ekspr., redko vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist ♪
  12.      grêda  -e stil. -é ž, rod. mn. grêd (é) oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu: gredo opleti, prekopati; cvetlična greda; grede za zelenjavo / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; zaprta greda ograjena in navadno pokrita s steklom; pren., ekspr. pisatelj je rasel v topli gredi kulturnega izročila // oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali ◊ alp. poševno potekajoča polica v skalovju ♪
  13.      gredóč  prisl. (ọ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: ko boš šel domov, se gredoč ustavi še pri stricu; na poti iz tovarne je gredoč obiskal še vse gostilne 2. nar. v trenutku, takoj: tak je: obrne se in gredoč pozabi na žalost; legel je in gredoč zaspal // z lahkoto, brez težav: ne bojim se ga, gredoč ga premagam 3. nar. na hitro, bežno: samo gredoč ga je ošinila s pogledom 4. star. izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: toliko (pripomnim) samo gredoč; prim. iti ♪
  14.      greenwiški  -a -o [gríni-] prid. (ȋ) nanašajoč se na zvezdarno v Greenwichu: greenwiška astronomska opazovalnica ♦ geogr. greenwiški čas krajevni čas v Greenwichu, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; greenwiški poldnevnik poldnevnik, ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine ♪
  15.      gréh  -a m (ẹ́) 1. rel. kršitev božje ali cerkvene zapovedi: krasti je greh; kesati, spovedati se grehov; delati grehe; odpustiti grehe; pokoriti se za grehe; velik greh; greh proti šesti božji zapovedi / izvirni greh; mali greh; smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem // ekspr. pokvarjenost, nemoralnost: povsod se je naselil greh; valja se v grehu 2. ekspr. prekršek, prestopek: kaznovan je bil za vse grehe; greh proti predpisom; greh zoper zdrav okus / storiti greh nad narodom / v povedno-prislovni rabi: greh je bilo dati denar za tako neumnost; greh je, če ne izrabite lepega vremena // napaka, pomanjkljivost: nesloga je naš stari greh; omahljivost mu štejejo v velik greh / popravljati stare grehe; pravopisni grehi ● ekspr. še vedno je vredna greha je privlačna, zapeljiva; ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; greh se pove, grešnik pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči ♪
  16.      grehôta  -e ž (ó) knjiž. moralna zabloda, pregreha: v delu so vidne grehote in neumnosti tistega časa; vdajati se grehotam / ekspr. kraljestvo grehote pokvarjenosti, nemoralnosti / ekspr., v povedno-prislovni rabi grehota je, da živite v takem stanovanju ♪
  17.      grehôtnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost grehotnega: spoznanje lastne grehotnosti ♪
  18.      grejáča  -e ž (á) knjiž. termofor: posteljo je pogrel z grejačo ♪
  19.      grélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo ♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače // del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami 2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena ♪
  20.      grélnik  -a m (ẹ̑) grelna naprava ali priprava različnih oblik: grelniki so delali in v sobi je bilo prijetno toplo / električni grelnik vode bojler; manjše količine vode segrejemo s potopnim grelnikom; redko prinesli so mu grelnik s toplo vodo termofor ♦ strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov; ekonomizer ♪
  21.      grenadín  -a m (ȋ) tekst. preja iz naravne svile, trdo sukana iz več niti: presti grenadin // redka tkanina iz te preje: svileni, volneni grenadin ♪
  22.      grenadír  -ja m (í) v nekaterih državah vojak elitne vojaške enote: četa grenadirjev; čedna je, hodi pa ko grenadir pokonci, ponosno / sardinski grenadirji // nekdaj vojak, izurjen za metanje ročnih bomb ♪
  23.      gréncati  -am nedov. (ẹ̑) nar. gristi, grizljati: na vsak način otroku ne more škodovati, ako grenca košček lesa (F. Bevk) ♪
  24.      grenčíca  -e ž (í) 1. grenka žgana pijača: izpiti kozarček grenčice; pren. pustila jih je s kapljo grenčice v duši 2. mineralna voda, ki vsebuje zlasti magnezijeve soli: popiti žganje z grenčico 3. redko pekoč občutek v želodcu ali požiralniku; zgaga: imam grenčico ◊ bot. rastlina z rumenimi cveti v socvetjih, ki raste na vlažnih travnikih, Blackstonia acuminata ♪
  25.      grenčína  -e ž (í) knjiž. grenkoba, grenkost: okušali so vso grenčino vojnega trpljenja / grenčina morja ♪

   10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA