Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (10.101-10.125)


  1.      genétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
  2.      genétika  -e ž (ẹ́) veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike ♪
  3.      genétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut // genski: genetske osnove defektnosti in bolezni; genetske spremembe 2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika ♪
  4.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  5.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  6.      geniálnost  -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
  7.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  8.      génius lóci  géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine ♪
  9.      genocíd  -a m (ȋ) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida ♪
  10.      genotíp  -a m (ȋ) biol. skupek vseh genov organizma, dedna masa: ugotoviti genotip ♪
  11.      génski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gen: analize genske snovi / vpliv genske teorije ♪
  12.      gentílen  -lna -o prid. (ȋ) zgod. rodoven: gentilna organizacija, skupnost / gentilno ime ♪
  13.      genuín  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija ♪
  14.      génus  -a m (ẹ̑) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine; rod: določiti genus, v katerega spada rastlina 2. lingv. spol ♪
  15.      geo...  ali géo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na Zemljo, zemljo: geocentričen, geofizika / geopolitičen ♪
  16.      geocéntričen  tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde ♪
  17.      geóda  -e ž (ọ̑) min. majhna votlina v kamnini ali rudnini, delno ali popolnoma izpolnjena s kristali ♪
  18.      geodét  -a m (ẹ̑) strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo ♪
  19.      geodezíja  -e ž (ȋ) veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart ♪
  20.      geofág  -a m (ȃ) med. kdor iz bolezenskega nagiba jé zemljo ♪
  21.      geográf  -a m (ȃ) strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov; agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo ♪
  22.      geografíja  -e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija ♪
  23.      géokemíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o kemični sestavi zemeljske skorje: geofizika in geokemija ♪
  24.      geológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za geologijo: diplomiran geolog; geolog za iskanje nafte / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo ♪
  25.      geolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje ♪

   9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA