Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izžarevati (5)

1.      izžarévati  -am nedov. (ẹ́) 1. oddajati toploto: ogrete skale izžarevajo / peč izžareva vročino // publ. oddajati valove, delce, sevati: radioaktivna snov izžareva / antena izžareva v tej smeri zelo malo moči 2. ekspr. kazati, izražati: njen nastop izžareva veselje do življenja // kazati se, širiti se: iz dela izžareva velika umetniška moč 3. med. širiti se z obolelega dela telesa na bližnje dele: pri žolčnem napadu izžareva bolečina pod levo lopatico izžarevajóč -a -e: toplino izžarevajoča knjižica; izžarevajoča svetloba ♪
2.      emanírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. razširjati, izžarevati: po svojih slušateljih emanira univerza svojega duha širom po deželi ♪
3.      izžarévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izžarevati: izžarevanje toplote / radioaktivno izžarevanje; izžarevanje rentgenskih žarkov ♪
4.      izžárjati  -am nedov. (á) star. izžarevati: sonce izžarja svetlobo / gozd izžarja mir ♪
5.      izžarjévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. izžarevati: sonce izžarjeva toploto ♪