Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

isti (3.526-3.550)


  1.      soóčenec  -nca m (ọ̑) jur. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače: vpisati izpovedi soočencev v zapisnik ♪
  2.      soóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦ jur. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače 2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav ● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so soóčiti se publ., v zvezi s s, z izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem ∙ ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je soóčen -a -o: tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo ♪
  3.      sòpodpisováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) 1. podpisovati poleg prvega, glavnega podpisnika: ukaze je smel le sopodpisovati 2. skupaj s kom podpisovati: vodil bo računske posle in sopodpisoval finančne listine ♪
  4.      soród  -a m (ọ̑) v zvezi biti v sorodu biti v sorodstvenem razmerju: ugotovila sta, da sta (si) v sorodu; biti s kom v sorodu; ali ti je ta ženska v sorodu ∙ ekspr. ta človek je v sorodu s hudičem doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; ekspr. te ideje so v sorodu s komunizmom so podobne komunističnim idejam ♪
  5.      sôsed  in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed ∙ dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov // kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi 2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami ♪
  6.      sòstanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
  7.      sóvec  -vca m (ọ̄) bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec ♪
  8.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti ∙ publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni ♪
  9.      sovjetíja  -e ž (ȋ) slabš., za nasprotnike komunizma komunistična oblast: tu sovjetije ne bo, so kričali nasprotniki ♪
  10.      sovjétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sovjete: sovjetska oblast / sovjetska revolucija / Zveza sovjetskih socialističnih republik; Sovjetska zveza // nanašajoč se na Sovjetsko zvezo: sovjetski državljani, športniki / sovjetska politika / sovjetsko-ameriški odnosi ♪
  11.      sovládje  -a s (ȃ) skupno vladanje: sovladje socialistične in komunistične stranke ♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij ♪
  12.      sovpádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. pojavljati se istočasno: jubilej univerze sovpada z reorganizacijo visokošolskega študija; predavanja obeh profesorjev sovpadajo / publ. najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom je bil na prvi pomladanski dan // publ. pojavljati se na istem mestu kot kaj drugega: narodnostna in državna meja na več mestih sovpadata / najvišja točka krivulje sovpada z začetkom njenega padanja je hkrati začetek 2. publ. postajati enak: obe stališči sta počasi sovpadali / besedi sta začeli pomensko sovpadati / koristi delavcev sovpadajo s koristmi družbe se ujemajo ● publ. ta ustanova delno sovpada z vzgojno posvetovalnico ima nekatere naloge enake ◊ geom. biti del ali element druge geometrijske tvorbe; imeti enako obliko in velikost in vse točke skupne ♪
  13.      sovrážnica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: soseda je njena sovražnica; srečati sovražnico; ekspr. smrtna, velika sovražnica / ti dve živali sta si sovražnici / omenjena država je njihova sovražnica 2. s prilastkom ženska, ki je usmerjena, deluje proti koristim česa: s svojim izdajstvom je postala sovražnica domovine // ženska, ki čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: sovražnica mačk 3. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: samozadovoljnost je sovražnica napredka; odpraviti nedelavnost, največjo sovražnico uspešnosti 4. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: lakota je bila njihova največja sovražnica / vlaga je sovražnica železa ♪
  14.      sovrážnik  -a m (ȃ) 1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik 2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk 3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za — boj // pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili 4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha 5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja ● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače ♪
  15.      sòzarótnik  -a m (ȍ-ọ̑) zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti: kljub mučenju ni izdal sozarotnikov ♪
  16.      spádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Jugoslaviji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda 2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za kongres / tak bolnik spada v bolnico naj se zdravi v bolnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev ● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj spadajóč -a -e: kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu ♪
  17.      spajdášiti se  -im se dov. (á ȃ) 1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spajdašiti se s fašisti; v mestu se je spajdašil s tatovi in potepuhi ∙ ekspr. vsi so se spajdašili proti njemu združili, nastopili; ekspr. hitro se je spajdašil z drugimi otroki spoprijateljil 2. slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: medtem ko je bil v tujini, se je žena spajdašila z drugim ♪
  18.      spálnica  -e ž (ȃ) prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico // pohištvo z zakonsko posteljo za ta prostor: spalnica iz trdega lesa / prodam zakonsko spalnico ♪
  19.      spartakiáda  -e ž (ȃ) šport. velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah: zmagati na spartakiadi / sindikalna, zimska spartakiada ♪
  20.      specialíst  -a m (ȋ) 1. kdor si pridobi posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: je specialist za gradnjo turbin; vojaški specialisti so akcijo dobro načrtovali; predavanje profesorja, specialista za moderno književnost // kdor si pridobi tako znanje na ožjem področju medicine: poslati bolnika k specialistu; dobiti napotnico za specialista / specialist za duševne, kožne, očesne bolezni; zdravnik specialist 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor dobro zna, obvlada kaj: je specialist za globinski ribolov; na tekmovanju so se pomerili specialisti za veleslalom / je specialist za kislo juho dobro jo pripravi, skuha ♪
  21.      spentljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zavozlati: komaj je odvozlala trak, ki ga je spentljala / prosil jo je, naj mu spentlja kravato zaveže spentljáti se slabš. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spentljati se z anarhisti 2. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spentljal se je s prijateljevo ženo ♪
  22.      spíhati  -am dov., tudi spihájte; tudi spihála (í) s pihanjem a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup spíhan -a -o: spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; prim. izpihati ♪
  23.      spirála  tudi špirála -e ž (ȃ) 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje: narisati spiralo / vrteti se v spirali / dvojna spirala; ravninska, sferična spirala 2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej krivulji: spirala cigaretnega dima / listi so na steblu razvrščeni v spirali; pot se je vila v spirali; pren. spirala pesnikovega duševnega razvoja 3. predmet take oblike: betonska, žična spirala; spirala za električni kuhalnik / grelna spirala / žarg. namazati trepalnice s spiralo s ščetko v obliki spirale ◊ aer. spirala letalska figura v obliki spirale v navpični ravnini, začeta navzdol; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj ♪
  24.      spirálast  tudi špirálast -a -o prid. (ȃ) ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice ♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali ♪
  25.      spírati  čistiti ipd. gl. izpirati ipd. ♪

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA