Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

isti (2.951-2.975)


  1.      premòr  -ôra m (ȍ ó) 1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje // kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva 3. redko počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila ● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmori ◊ rad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama ♪
  2.      prenágljenost  -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj 2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost ♪
  3.      prenapétost  -i ž (ẹ̑) 1. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: njegova prenapetost ni razumljiva / nacionalistična, verska prenapetost // ekspr. stanje velike čustvene vznemirjenosti: čustvena, živčna prenapetost / živi v nenehni prenapetosti 2. lastnost, stanje prenapetega: zmanjšati prenapetost žice / prenapetost načrtov / prenapetost njegove strankarske pripadnosti ♦ elektr. napetost, ki je nekajkrat višja od obratovalne napetosti, navadno zelo kratkotrajna ♪
  4.      prenaredíti  -ím dov., prenarédil (ȋ í) narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico ● star. sveta ne boš prenaredil spremenil prenaredíti se star. spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo ∙ star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti prenarejèn -êna -o: hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena ♪
  5.      prenaréja  -e ž (ẹ̑) zastar. sprememba, predrugačenje: prenareja človekovih predstav / prenareja denarja, listine ponareditev ♪
  6.      prenočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prenočiti: pripraviti se za prenočitev na prostem / turistične prenočitve; število prenočitev ♪
  7.      prenôsnica  -e ž (ȏ) žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice ♪
  8.      preobjéda  -e ž (ẹ̑) bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda ♪
  9.      preobléči  -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena ♪
  10.      preobrázba  -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪
  11.      preobráziti  -im dov. (ā ȃ) narediti, povzročiti, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nove ideje so preobrazile ljudi; ljubezen preobrazi človeka; idejno preobraziti učne načrte / preobraziti tovarištvo v prijateljstvo; življenje na vasi se je preobrazilo / preobrazil se je v revolucionarja ♦ bot. listi so se preobrazili; zool. ličinke se preobrazijo preobrážen -a -o: v čeljusti preobražene okončine; počutil se je kot preobražen ♪
  12.      preobrážanje  -a s (á) glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično ♪
  13.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji ♪
  14.      preparandíst  -a m (ȋ) zastar. učiteljiščnik: preparandisti so se morali učiti igrati na orgle ♪
  15.      preparandístka  -e ž (ȋ) zastar. učiteljiščnica: srečanje preparandistk; preparandisti in preparandistke ♪
  16.      prepáriti  -im dov. (á ȃ) očistiti, razkužiti s paro: prepariti odejo, posodo; perilo so preparili v kotlih ♪
  17.      prepésniti  -im dov. (ẹ̑) 1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico ∙ pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil // umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze // ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik 3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni prepésnjen -a -o: v slovenščino prepesnjena pesnitev ♪
  18.      prepíhati  -am dov., tudi prepihájte; tudi prepihála (í) 1. nav. 3. os. pihajoč priti skozi kaj: burja je prepihala barako, ulice / močen veter prepiha ozračje / ekspr. burja nas je prepihala do kosti zelo smo čutili njeno pihanje; brezoseb. prehlajen je, ker ga je prepihalo 2. s pihanjem narediti kaj prehodno, čisto: preden je cev pritrdil, jo je prepihal / prepihati in očistiti notranjščino aparata ● ekspr. ta avantura mu je pošteno prepihala žep ga je veliko stala; ekspr. vlak je prepihal več sto kilometrov prevozil ◊ med. prepihati jajcevod, ušesno trobljo prepíhan -a -o: prepihane ulice ♪
  19.      prepís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od prepisati: pri prepisu se je zmotil / opraviti prepis posestva / prepis na drugo šolo / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen 2. izdelek, ki nastane pri prepisovanju: prepis se ujema z izvirnikom; overiti prepis; prepis je poslal prijatelju; predložiti overovljen prepis odločbe, spričevala / knjižnica hrani pismo v prepisu; pesem se je širila v prepisih ♪
  20.      prepísati  in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í) 1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto // s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca 2. jur. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca 3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina 4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slavistiko ● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili prepísan -a -o: prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano ♪
  21.      preplakníti  in preplákniti -em dov. (ȋ á) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: preplakniti prepoteno obleko / meso, zelenjavo še enkrat preplaknemo / makarone odcedimo in preplaknemo z mrzlo vodo ♪
  22.      preplávljati  -am nedov. (á) 1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: vode, ki je ponoči preplavljala taborišče, zjutraj ni bilo več / voda ob vsakem deževju preplavlja dvorišče / morje preplavlja obalo / ekspr.: močno bobnenje topov preplavlja dolino; teraso je preplavljal vonj po mesu; pren. ulice je preplavljala močna svetloba 2. ekspr. pojavljati se na določenem celotnem področju v veliki množini: turisti so preplavljali mesto / trg preplavlja množica ljudi // pojavljati se kje v veliki količini: domača tržišča preplavlja ceneno tuje blago / te vrste literatura še vedno preplavlja naš knjižni trg // pojavljati se, nastopati na kakem širokem področju: kriza je preplavljala tudi velike države; dve struji sta preplavljali svet v tistem času 3. ekspr. delati, da se kaj pojavlja na določenem celotnem področju v veliki količini: preplavljati mesto z letaki; časopisi so preplavljali državo z borbenimi parolami / strokovne revije so jih preplavljale z množico teoretičnih člankov 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je, da ga preplavlja utrujenost b) visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: preplavlja ju velika sreča ♪
  23.      preplézati  -am dov. (ẹ̑) 1. plezaje priti čez kaj: preplezati ograjo, zid 2. plezaje priti z enega konca česa na drugega: preplezati greben; naši alpinisti so preplezali to steno prvič pozimi ● ekspr. menda je preplezal že vse hribe prehodil; ekspr. avtomobil je komaj preplezal klanec prevozil ◊ alp. preplezati smer v dveh navezah preplézan -a -o: preplezana stena ♪
  24.      prepóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ♪
  25.      prepovedováti  -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom ● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj ♪

   2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA