Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

isti (1.976-2.000)



  1.      mandarína  -e ž () južno drevo ali grm s kratkopecljatimi listi in belimi cveti v šopih ali njen pomaranči podoben sad: kupiti kilogram mandarin; mandarine in pomaranče
  2.      mandát  -a m () 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig
  3.      mándeljnov  -a -o [dǝl] prid. (á) nanašajoč se na mandelj: mandeljnov cvet; mandeljnov les; mandeljnovo olje / mandeljnova potica ♦ kozm. mandeljnovo mleko čistilno mleko iz mandeljnovih jedrc, rastlinskega olja
  4.      mándeljnovec  -vca [dǝl] m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: nasad mandeljnovcev
  5.      mándljevec  -vca m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: cvetoči mandljevci; nasad mandljevcev
  6.      mángo  -a m () bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: nasad mangov / mangi zorijo
  7.      mángold  -a m () pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek mangolda // jed iz te rastline: kuhan mangold
  8.      mángovec  -vca m () bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: pot med mangovci; nasad mangovcev
  9.      manifést  -a m (ẹ̑) 1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste; manifest združenih socialističnih strank / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest ♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels 2. jur. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest
  10.      maniják  in maniák -a m (ā) 1. nav. slabš. kdor močno pretirava v kakem početju: je čudak in manijak; erotični manijak / nacistični manijak 2. psiht. manični bolnik: zdravljenje manijakov
  11.      mànjvréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega
  12.      mánkolísta  -e ž (-) filat. seznam znamk, ki manjkajo v okviru kake celote: sestaviti mankolisto; zamenjava znamk po mankolisti
  13.      manufakturíst  -a m () 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu lastnik manufakture: država je podpirala interese manufakturistov 2. nekdaj trgovec s (tekstilnim) blagom, ki se prodaja na metre: kapitalistični manufakturisti
  14.      maoíst  -a m () pristaš maoizma: med levo usmerjenimi prevladujejo maoisti; skupina italijanskih študentov maoistov
  15.      maoízem  -zma m () marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije: pristaši maoizma
  16.      maránta  -e ž () vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta: gojiti marante
  17.      márčen  -čna -o prid. (á ā) nanašajoč se na marec: topel marčni dan; marčno sonce / marčna številka časopisa // knjiž. nanašajoč se na mesec marec 1848 v Avstriji: marčni dogodki ◊ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica; zgod. marčna revolucija buržoaznodemokratična revolucija v mesecu marcu 1848 v Avstriji
  18.      márčnica  -e ž (ā) bot. užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi, Hygrophorus marzuolus: nabirati marčnice
  19.      marginálija  -e ž (á) nav. mn. 1. knjiž. opomba, napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; obrobna opomba: rokopis ima marginalije, ki jih je pisala druga roka; knjiga je opremljena z marginalijami 2. publ. sestavek, v katerem avtor v esejističnem slogu izraža misli, ki jih je v njem sprožil kak pojav, dogodek: marginalije k Prešernovim nagradam
  20.      maríjin  -a -o prid. () v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci; poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica
  21.      marionéta  -e ž (ẹ̑) gled. lutka, ki se premika z nitmi, viseča lutka: gledališče marionet; pravljična igra za marionete; pozdravil je nerodno kakor marioneta / pog. gledali smo marionete (marionetno) lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: ni hotel biti marioneta; dvorske marionete
  22.      markácija  -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico
  23.      markírati  -am nedov. in dov. () 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navideznogled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih
  24.      maršalát  -a m () pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat ◊ zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države
  25.      máska  -e ž () 1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / redko za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja // kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask 2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma 3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske 4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska 5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko 6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz ● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvoavt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno

   1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA