Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

isti (1.251-1.275)



  1.      gúmovec  -vca m () bot. 1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: goji gumovce, filodendrone in druge sobne rastline 2. južnoameriško drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk, Hevea brasiliensis
  2.      gutácija  -e ž (á) bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin
  3.      hájlati  -am nedov. () pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico
  4.      hájlovec  -vca m () pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec
  5.      hájmvêrovec  -vca m (-) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti
  6.      háljica  -e ž (á) manjšalnica od halja: deklice v haljicah ◊ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
  7.      hámati  -am nedov. () otr. jesti, gristi: le pridno hamaj
  8.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  9.      hásniti  -em stil. -im nedov.) raba peša koristiti, pomagati: takšno govorjenje nam nič ne hasne; zdravila so hasnila; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil
  10.      hatišêrif  -a m () zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami
  11.      hegemón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik
  12.      hegemoníst  -a m () pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju
  13.      hehèt  -éta m ( ẹ́) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
  14.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
  15.      herderjánstvo  -a s () idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva
  16.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
  17.      hermelíka  -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko
  18.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga
  19.      hídroenergíja  -e ž (-) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  20.      hierárh  -a m () 1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi katoliške cerkve 2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
  21.      híndu  -ja m () pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani
  22.      híp  -a m () zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno
  23.      hítlerjevec  -vca m (í) pristaš hitlerizma: spopad med hitlerjevci in komunisti
  24.      hítlerjevski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na hitlerjevce ali Hitlerja: hitlerjevsko fašistično gibanje / hitlerjevska mladinska organizacija / hitlerjevska Nemčija
  25.      hmélj  tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA