Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

isti (1.151-1.175)


  1.      fólder  -ja m (ọ̄) tur. na različne načine preganjen ali zložen prospekt: izdali so turističnopropagandni folder o Gorenjski / prospekt je tiskan v obliki osemstranskega folderja ♪
  2.      folklóra  -e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2. redko folkloristika ♪
  3.      folkloríst  -a m (ȋ) 1. strokovnjak za folkloro: glasbeni folklorist; kongres folkloristov 2. pog. član folklorne skupine: nastopili so glasbeni ansambli in folkloristi ♪
  4.      fólksdôjčer  -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji ♪
  5.      formalízem  -zma m (ȋ) pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine: tako ravnanje vodi v formalizem; birokratski formalizem / ekspr. gre za čisti, goli formalizem / formalizem in površnost pri obravnavanju napak // dajanje prednosti obliki umetniškega dela pred vsebino: v liriki je vladal formalizem / spočetka se je izgubljal v formalizmu in epigonstvu ◊ filoz. poudarjanje oblike kot edino bistvenega v vseh pojavih ♪
  6.      fotográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral ♪
  7.      fótomateriál  -a m (ọ̑-ȃ) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo ♪
  8.      fótoslúžba  in fóto slúžba -e ž (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki se ukvarja s fotografiranjem po naročilu, zlasti v propagandne, dokumentarne namene: turistični biro ima svojo fotoslužbo / naročiti razglednice kraja pri fotoslužbi ♪
  9.      frákcija  -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm ♪
  10.      frankatúra  -e ž (ȗ) ptt 1. na poštno pošiljko nalepljena znamka ali odtisnjen žig, ki nadomešča znamko: odposlati pismo brez frankature / filatelistična frankatura 2. frankiranje: vseh znamk ne porabijo za frankaturo ♪
  11.      fránkovski 2 -a -o (ȃ) pridevnik od frankovec: frankovska separatistična prizadevanja ♪
  12.      frčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
  13.      frekventírati  -am nedov. (ȋ) publ. uporabljati, izkoriščati: pode v stanovanju manj frekventiramo kot v javnih lokalih frekventíran -a -o: frekventiran prostor; frekventirana cesta; usmeriti investicije v najbolj frekventirana turistična območja obiskovana ♪
  14.      frfoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) frleti: nad travnikom frfolijo metulji / oveneli listi so frfoleli po zraku / pisan trak ji je frfolel v kitah ♪
  15.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  16.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪
  17.      fúčkati  -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno žvižgati, piskati: deček, vlak fučka fúčkati se nižje pog., s smiselnim osebkom v dajalniku (ne) biti mar, (ne) brigati: turisti se nam fučkajo; to se mi fučka! ♪
  18.      fúndus  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond: izjemno bogat fundus knjižnice / zasebne turistične sobe predstavljajo zanesljiv fundus v turizmu; pren. fundus znanja ♦ gled. zbirka rabljenih gledaliških kostumov in kulis; prostor, kjer jih hranijo ♪
  19.      fúnkija  -e ž (ú) vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija ♪
  20.      futuríst  -a m (ȋ) predstavnik futurizma: italijanski futuristi; stil futuristov ♪
  21.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
  22.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa ♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis ♪
  23.      gábez  -a m (ȃ) bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez ♪
  24.      gádnjak  -a m (ȃ) bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa ♪
  25.      galeríst  -a m (ȋ) uslužbenec v galeriji: galeristi in muzealci // lastnik galerije: ugleden italijanski galerist ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA