Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
isti (1.026-1.050) 
- džihád in džíhad -a m (ȃ; ȋ) publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna: razglasiti džihad ♪
- efékti -ov m mn. (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij ♪
- egocéntričen tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični ♪
- egoíst -a m (ȋ) egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist ♪
- egoístka -e ž (ȋ) egoistična ženska, sebičnica: mlada egoistka ♪
- egoízem -zma m (ȋ) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem ♦ soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih ♪
- ekolóški -a -o prid. (ọ̑) biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune ♪
- ekonométrika -e ž (ẹ́) ekon. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: ekonometrika in statistika ♪
- ekonómika -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost ♪
- ekonomíst -a m (ȋ) strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo: pravniki in ekonomisti; diplomirani ekonomist // pog. slušatelj ekonomske fakultete: ekonomist prvega letnika ♪
- ekonomízem -zma m (ȋ) podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma ♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev ♪
- ekonómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja 2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik 3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev /
ekonomska utemeljitev dela ◊ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši ekonómsko prisl.: ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje ♪
- eksaltácija -e ž (á) knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost: mistična eksaltacija; eksaltacije romantikov / eksaltacija pri deklamiranju jih ni motila / preživljal je najvišjo živčno eksaltacijo ♪
- ekscés -a m (ẹ̑) prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari: čustveni, seksualni ekscesi / ublažiti ekscese konservativizma // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih ekscesov; ekscesi vojaških ekspedicij / nočni ekscesi mladine razgrajanja, pretepi ♪
- eksergíja -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela: eksergija pare, plina ♪
- ekshibicioníst -a m (ȋ) 1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe: posebna vrsta nevrotikov so ekshibicionisti / psihični ekshibicionist 2. med. človek z bolezenskim nagnjenjem do razgaljanja in razkazovanja spolovil: homoseksualci in ekshibicionisti ♪
- ekshibicionízem -zma m (ȋ) zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem ♪
- ekshibít -a m (ȋ) zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga ♪
- eksisténca -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca ♪
- eksistencialíst -a m (ȋ) predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov ♪
- ekskluzívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ekskluzivnega: brani se ekskluzivnosti in išče odprto razpravo; premagovati blokovsko, nacionalistično ekskluzivnost / stroga ekskluzivnost plemstva ♪
- ekskurzíst -a m (ȋ) redko udeleženec ekskurzije: vlak z ekskurzisti ♪
- eksorcíst -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita: lektorji in eksorcisti ♪
- ekspanzíja -e ž (ȋ) 1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija 2. velik porast, večanje česa: evropsko gospodarstvo je v ekspanziji; ekspanzija v proizvodnji jekla / silovita ekspanzija prebivalstva v Indiji ◊ fiz. ekspanzija plina večanje prostornine plina zaradi manjšanja tlaka, raztezanje plina ♪
- ekspanzionízem -zma m (ȋ) težnja, usmerjenost k ekspanziji: imperialistični, kolonialistični ekspanzionizem ♪
901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126