Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

isti (1.026-1.050)



  1.      džihád  in džíhad -a m (; ) publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna: razglasiti džihad
  2.      efékti  -ov m mn. (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij
  3.      egocéntričen  tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični
  4.      egoíst  -a m () egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist
  5.      egoístka  -e ž () egoistična ženska, sebičnica: mlada egoistka
  6.      egoízem  -zma m () miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem ♦ soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih
  7.      ekolóški  -a -o prid. (ọ̑) biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune
  8.      ekonométrika  -e ž (ẹ́) ekon. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: ekonometrika in statistika
  9.      ekonómika  -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost
  10.      ekonomíst  -a m () strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo: pravniki in ekonomisti; diplomirani ekonomist // pog. slušatelj ekonomske fakultete: ekonomist prvega letnika
  11.      ekonomízem  -zma m () podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma ♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev
  12.      ekonómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja 2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik 3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela ◊ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši ekonómsko prisl.: ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje
  13.      eksaltácija  -e ž (á) knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost: mistična eksaltacija; eksaltacije romantikov / eksaltacija pri deklamiranju jih ni motila / preživljal je najvišjo živčno eksaltacijo
  14.      ekscés  -a m (ẹ̑) prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari: čustveni, seksualni ekscesi / ublažiti ekscese konservativizma // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih ekscesov; ekscesi vojaških ekspedicij / nočni ekscesi mladine razgrajanja, pretepi
  15.      eksergíja  -e ž () fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela: eksergija pare, plina
  16.      ekshibicioníst  -a m () 1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe: posebna vrsta nevrotikov so ekshibicionisti / psihični ekshibicionist 2. med. človek z bolezenskim nagnjenjem do razgaljanja in razkazovanja spolovil: homoseksualci in ekshibicionisti
  17.      ekshibicionízem  -zma m () zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem
  18.      ekshibít  -a m () zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga
  19.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca
  20.      eksistencialíst  -a m () predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov
  21.      ekskluzívnost  -i ž () lastnost, značilnost ekskluzivnega: brani se ekskluzivnosti in išče odprto razpravo; premagovati blokovsko, nacionalistično ekskluzivnost / stroga ekskluzivnost plemstva
  22.      ekskurzíst  -a m () redko udeleženec ekskurzije: vlak z ekskurzisti
  23.      eksorcíst  -a m () rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita: lektorji in eksorcisti
  24.      ekspanzíja  -e ž () 1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija 2. velik porast, večanje česa: evropsko gospodarstvo je v ekspanziji; ekspanzija v proizvodnji jekla / silovita ekspanzija prebivalstva v Indiji ◊ fiz. ekspanzija plina večanje prostornine plina zaradi manjšanja tlaka, raztezanje plina
  25.      ekspanzionízem  -zma m () težnja, usmerjenost k ekspanziji: imperialistični, kolonialistični ekspanzionizem

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA