Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ion (101-125)



  1.      funkcioníranje  -a s () glagolnik od funkcionirati: obrazložil jim je funkcioniranje stroja / omogočati normalno funkcioniranje mestnega prometa
  2.      funkcionírati  -am nedov. () navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati: vse naprave odlično funkcionirajo; zveze do mene brezhibno funkcionirajo / ugotavljati, na kakšnem principu naprava funkcionira / aparata funkcionirata izmenoma sta v pogonu; telefon ne funkcionira je pokvarjen
  3.      fuzioníranje  -a s () glagolnik od fuzionirati: prišlo je do fuzioniranja podjetij
  4.      fuzionírati  -am dov. in nedov. () knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali
  5.      galión  -a m (ọ̑) navt. galeon: karavele, fregate, galioni
  6.      hídroavión  -a m (-ọ̑) letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov
  7.      hipárion  -a m (ā) pal. izumrli konj iz konca terciarja
  8.      híperdimenzionírati  -am dov. in nedov. (-) publ. določiti ali dati čemu čezmerne razsežnosti: hiperdimenzionirati stavbo
  9.      iluzionáren  -rna -o prid. () redko iluzijski: iluzionarna predstava
  10.      iluzioníst  -a m () 1. kdor se vdaja iluzijam: bil je nepopravljiv iluzionist 2. kdor zna z izredno spretnostjo uporabljati tehnične pripomočke za prikazovanje raznih trikov: žonglerji in iluzionisti 3. predstavnik iluzionizma: baročni slikar iluzionist / razvil se je v iluzionista
  11.      iluzionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iluzionizem: vdajal se je iluzionističnemu optimizmu / iluzionistični nazori / razvito iluzionistično slikarstvo
  12.      iluzionízem  -zma m () 1. knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki se vdaja iluzijam: iluzionizem mladih bohemov 2. um. umetnostna smer, ki si prizadeva ustvariti prostorski videz: mojstri iluzionizma ◊ filoz. subjektivni idealistični nauk, da je svet samo človeška predstava in iluzija; Schopenhauerjev iluzionizem
  13.      impresionírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, vzbuditi močen (čutni) vtis: njegove slike impresionirajo; ta dežela nas je impresionirala s svojimi naravnimi lepotami / dogodki so ga vidno impresionirali pretresli, presunili / publ. delegacijo so zelo impresionirali uspehi tovarne navdušili, prevzeli impresioníran -a -o: impresioniran je bil nad vsem, kar se je dogajalo
  14.      impresioníst  -a m () predstavnik impresionizma: francoski impresionisti; dela slovenskih impresionistov
  15.      impresionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na impresionizem: impresionistični slikarji; impresionistično pesništvo / pesniki in pisatelji impresionistične smeri / objavil je moderno impresionistično črtico impresionístično prisl.: impresionistično občutena pesem
  16.      impresionízem  -zma m () umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta: impresionizem v slikarstvu; predstavnik impresionizma
  17.      institucionálen  tudi inštitucionálen -lna -o prid. () nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno družbeno samoupravljanje institucionálno tudi inštitucionálno prisl.: institucionalno določiti, predpisati
  18.      institucionalizírati  -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. () publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati delavsko upravljanje institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o: institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
  19.      intencionálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na intencijo: intencionalno znanstveno raziskovanje / intencionalen vpliv / intencionalna morala ♦ ped. intencionalno vzgajanje vzgajanje z določenim ciljem 2. filoz. usmerjen, naravnan k predmetu spoznavanja: intencionalno mišljenje / intencionalni predmet
  20.      intencionalízem  -zma m () filoz. nazor, da je zavest usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja
  21.      intencionálnost  -i ž () 1. knjiž. lastnost intencionalnega: intencionalnost raziskovanja 2. filoz. usmerjenost, naravnanost zavesti k predmetu spoznavanja: Husserlova ideja intencionalnosti / intencionalnost zavesti
  22.      ínterkonfesionálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver, medverski: interkonfesionalni sestanki / interkonfesionalna šola
  23.      internacionála  -e ž () 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strankzgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma
  24.      internacionálec  -lca m () žarg. 1. internacionalist: gibanje internacionalcev 2. šport. tekmovalec, ki nastopa na mednarodnih tekmovanjih kot reprezentant svoje države; tekmovalec mednarodnega razreda: nogometni internacionalec
  25.      internacionálen  -lna -o prid. () mednaroden: internacionalni odnosi, stiki; internacionalna trgovina; internacionalno tržišče / internacionalna organizacija, zveza; internacionalne brigade v španski državljanski vojni / internacionalno tekmovanje ♦ jur. internacionalno pravo mednarodno pravo

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA