Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

intakten (1)



  1.      intákten  -tna -o prid. () knjiž. nedotaknjen, nepoškodovan: pohištvo je popolnoma intaktno / ona je intaktna nedolžna




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA