Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
insko (432-456)
- parenhím -a m (ȋ) 1. biol. tkivo organa, bistveno za njegovo delovanje: parenhim jeter 2. bot. rastlinsko tkivo z različnimi funkcijami, katerega celice imajo tanke membrane: parenhim listov / asimilacijski, rezervni parenhim ♪
- párk -a m (ȃ) 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♦ šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote:
dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota ♪
- pás -ú tudi -a m, mn. pasóvi stil. pási; im., tož. dv. pasóva tudi pása (ȃ) 1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jo je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo ∙ ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju // tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas 2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu // del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je
morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega 3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice 4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka // kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju 5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato področje, območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med
ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju // ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji 6. avt. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; prehitevalni pas; razmejiti vozne pasove ◊ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja
posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del
uniforme ♪
- pátina -e ž (ȃ) 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino ♪
- patinírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati patiníran -a -o: patinirani zvoniki ♪
- penicilínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na penicilin: penicilinsko zdravljenje / penicilinsko zdravilo ♪
- peón -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov ♪
- pêrgola -e ž (ȇ) arhit. s popenjavko, vinsko trto obraslo ogrodje iz tramov na stebrih: vila s terasastim vrtom, vodnjaki in pergolami / senčnata pergola ♪
- pérje -a s (ẹ́) 1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico 2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje // star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje ♪
- perutnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na perutnino: perutninske bolezni / perutninska farma / telečje in perutninsko meso ♪
- pésem -smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo 2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem // izvajanje, petje take
skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem ● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem
govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober ◊ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v
enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo; muz. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem ♪
- plačevánje -a s (ȃ) glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev ♦ fin. brezgotovinsko plačevanje ♪
- planínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na planino: a) planinska paša; planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku
zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaetos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris ♪
- plátno -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od
resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪
- plêhek stil. plehák -hka -o stil. -ó prid. (é ȃ é) 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje // ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek ♪
- plénjati -am nedov. (ẹ̄) 1. star. dobro roditi, uspevati: letos sadno drevje plenja / rože bujno plenjajo / njegovi načrti plenjajo 2. agr. količinsko pridobivati pri razmerju med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami: žito dobro, slabo plenja ♪
- plés -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva
plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti ♪
- plínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami ◊ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med.
plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
- plítev -tva -o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev // ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura // ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji:
plitvo čustvo; plitvo veselje ● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni ◊ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo področje nizkega zračnega pritiska področje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief plítvo prisl.: plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice ♪
- plôšča -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno v zvezi gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka: poslušati plošče; snemati gramofonske plošče / vélika ali longplay plošča s premerom 30 cm; mala plošča s premerom 17 cm 2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem 3. gastr. na
večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union ● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi ◊ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa ♪
- pobalínski -a -o prid. (ȋ) ekspr. razposajen, objesten: pobalinske burke; pobalinsko vedenje pobalínsko prisl.: pobalinsko se obnašati; sam.: nekaj pobalinskega je bilo v njem ♪
- pocúkrati -am dov. (ȗ) pog. potresti s sladkorjem: ocvreti in pocukrati flancate ● ekspr. od mene naj ne pričakujejo, da bom svoje poročilo pocukral prikazal v njem stvari boljše, lepše, kot so pocúkran -a -o 1. deležnik od pocukrati: pocukrani krofi; vrt je pod novim snegom kot pocukran 2. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: pocukran film; pocukrane fraze // pretirano prijazen, vljuden: kako je pocukrana / pocukran nasmeh // sladkobno lep: občudovati pocukrane filmske igralce / na steni visi pocukrana slika ♪
- počívati -am nedov., tudi počivájte; tudi počivála (í) 1. navadno daljši čas ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: mi bomo delali, vi pa počivajte; pogosto je moral počivati; dolgo je počival, pa se še ni odpočil / navadno počivamo pri tem studencu / bolnik naj čimveč počiva // ekspr. spati, ležati: vsa družina je že počivala; šel je počivat v svoj kabinet; sladko počivati // vznes., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču počiva naš veliki pesnik / kot napis na nagrobniku tukaj počiva naš oče / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle naj počiva v miru 2. biti v stanju neaktivnosti: pozimi veliko rastlin počiva / pustiti izrabljeno zemljo dalj časa počivati je ne obdelovati / ekspr. delo je spet počivalo ♦ gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure // ekspr. ne biti v
delovnem stanju: stroji počivajo / zadnje čase mlin večkrat počiva ne obratuje 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, ležati: očetova glava je počivala na mehki blazini / njena roka je dolgo počivala v njegovi / mesto počiva na bregu / z oslabljenim pomenom na poljih počiva hladen mir 4. publ. temeljiti, sloneti: ta domneva počiva na dveh ugotovitvah; program vlade je počival na ekonomski doktrini ● ekspr. njegove oči najrajši počivajo na belih vrhovih najrajši jih gleda; knjiž., ekspr. počivati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; ekspr. tepli so ga, da so počivali nad njim zelo; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega počivajóč -a -e: počivajoč človek; počivajoče mlinsko kolo; mirno počivajoč ♪
- podánek -nka m (ȃ) geogr. 1. najnižji del pobočja: hribi so od podanka do vrha zaviti v meglo; podanek pogorja 2. ravno dolinsko dno v gorah: dolina ima podanek, ki ga pokrivajo travniki; v podanku doline leži majhno jezero ♪
- podjétje -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet ♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega
podjetja je potreboval mnogo denarja ♪
307 332 357 382 407 432 457 482 507 532