Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

inske (526-550)


  1.      razstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih 2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele ♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje razstávljen -a -o: razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj ∙ ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano ♪
  2.      raztápljati  -am nedov. (ā) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztapljati sladkor; raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztapljati smolo, vosek 3. ekspr. delati, da česa ni več: tema raztaplja podobe predmetov; megla se počasi raztaplja; sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidne raztápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka ♪
  3.      razžírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja, sol je začela razžirati kovinske dele // ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano sploh: rak razžira tkivo; vlaga razžira pohištvo 2. ekspr. zelo vznemirjati, mučiti: brezup, dvom ga razžira; iskal je odgovor na vprašanje, ki ga je razžiralo ♪
  4.      rdèč  rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino // ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada ● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše ◊ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina ♪
  5.      reducírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga 2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko 4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati // metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo ● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih ◊ lingv. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino reducírati se kem. sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo reducíran -a -o: reducirani samoglasniki ♪
  6.      regést  -a m, mn. tudi regésta s (ẹ̑) knjiž. izvleček iz starih listin, spisov: objaviti regeste; zbirka regestov / objaviti zgodovinske vire v regestih ♪
  7.      regíster  -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
  8.      regulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od regulirati: reguliranje plinske peči / reguliranje potoka / reguliranje rojstev ♪
  9.      rélativen  in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
  10.      relevántnost  -i ž (ȃ) knjiž. pomembnost, bistvenost: relevantnost tega dejstva je očitna; načelo estetske, zgodovinske relevantnosti ♪
  11.      reminiscénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela ♪
  12.      restavratêr  -ja m (ȇ) v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem ♪
  13.      reševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci 2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce ♪
  14.      réz  -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑) 1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu // mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez 2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red ž: raztrositi rezi 3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena ● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu ♪
  15.      rezáč  -a m (á) 1. kdor reže: rezač si je nabrusil nož ♦ papir. delavec, ki na rezalnem stroju reže papir, lepenko 2. nar. vzhodno obrezovalec (vinske) trte: rezači so začeli z delom; najeti rezače in kopače ♪
  16.      rezátev  -tve tudi rezátva -e ž (ȃ) nar. vzhodno obrezovanje (vinske) trte: v vinogradu se je začela rezatev ♪
  17.      rezijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rezijane ali Rezijo: rezijansko narečje / rezijanska zemlja ♦ etn. rezijanski ples ljudski ples iz Rezije v dvočetrtinskem ali menjavajočem se tričetrtinskem in dvočetrtinskem taktu ♪
  18.      rézkati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike ♪
  19.      režím  -a m (ȋ) 1. način vodenja, upravljanja kake organizirane skupnosti, zlasti države: nasilno spremeniti režim; s cenzuro in policijskim režimom onemogočati napredek / absolutistični, totalitarni režim; demokratični režim / odpraviti diktaturo kot obliko političnega režima; države z različnimi režimi // nav. slabš. oblast, organi oblasti: režim ga preganja; govoriti proti režimu; režimi predvojne Jugoslavije vlade 2. navadno s prilastkom s predpisi, pravili določen način življenja, ravnanja: poostriti režim; za politične zapornike so vpeljali poseben režim; bolnišnični, jetniški režim; režim v internatu // s predpisi, pravili določen način potekanja česa, navadno kake dejavnosti: prometni, študijski režim; spremenili so režim parkiranja; režim vzgoje; pogodba o režimu plovbe po Donavi ◊ ekon. devizni režim s predpisi določen način zunanjetrgovinskega poslovanja; geogr. padavinski režim povprečen razpored količine in oblike padavin med letom; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom ♪
  20.      réžnja  -e ž (ẹ̄) star. 1. rezanje: režnja krompirja, lesa 2. obrezovanje (vinske) trte: jesenska režnja / režnja vinske trte ♪
  21.      ribonukleínski  -a -o prid. (ȋ) biol., kem., v zvezi ribonukleinska kislina nukleinska kislina, ki vsebuje ribozo: vloga ribonukleinske kisline v celici; ribonukleinska kislina in beljakovine ♪
  22.      ribóza  -e ž (ọ̑) kem. pentoza, ki je sestavni del ribonukleinske kisline: riboza in druge pentoze ♪
  23.      rób 1 -a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske / označiti desni in levi rob cestišča; robovi travnika / ostro začrtani robovi oblaka; poudariti robove ustnic / postaviti kozarec preblizu roba mize; razdalja od središča do roba; ob robu hiše ob koncu, kraju; zasaditi drevesa ob robu parcele // površina, prostor ob tem delu: sesti na rob klopi; zapeljati na desni rob cestišča; zapisovati pripombe na rob lista; nositi plevel na rob njive; ustaviti se na robu planote; iti po robu pločnika; z gozdom porasli robovi doline / vas na robu gozda blizu, zraven; živeti na robu mesta v predmestju; pren., knjiž. rob družbe, zavesti // skrajni zgornji del ob odprtini: okrušiti rob skodelice; naliti kozarec do roba; vaza z brušenim robom / nagniti se čez rob vodnjaka; voda je pljuskala čez rob čolna / stati na robu brezna; rob jame, kotanje; jarek je do roba poln vode / rob krožnika kjer se konča globoki del krožnika 2. ozek pas ob skrajnem zunanjem delu ploskve, površine: slike brez roba; pismo s črnim robom kot znamenje žalovanja / narediti na gredici rob iz cvetja / oblaki so imeli zlat rob / puščati rob na začetku lista nepopisani del / hlače brez roba zaviha; plašč s krznenim robom obrobo // zavihani, upognjeni, odebeljeni del, ki skrajni zunanji del zaključuje, utrjuje: rob se odrobi; pustiti v robu dovolj blaga; širok rob pri krilu; lonci brez roba; lončena skleda z robom 3. kar nastane na zunanji strani ob stiku dveh ploskev: posneti robove z obličem; udariti se ob rob; zaobljeni robovi pohištva; robovi opeke, škatle, trama; ogli in robovi // temu podobna vzboklina, vzboklinica: robovi na kamnu se v vodi obrusijo; robovi v čevljih ga žulijo; žlebičaste vdolbine in robovi / hlače z robom z zalikanim pregibom po vsej dolžini hlačnice spredaj in zadaj; pren. življenje mu je obrusilo robove 4. mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta: razgledovati se z roba; steza vodi čez rob; povzpeti se po strmini na rob; vas leži na robu; svet sten in robov / spustiti se po robu strmini // nav. mn., nar. razčlenjen strm svet: robovi in stene so zapirali globeli; pašniki po sončnih robovih; lisica se skriva v robovih 5. s prilastkom velika bližina, možnost nastopa ali prenehanja zlasti določenega stanja: pripeljati podjetje na rob krize; priti na rob propada; biti na robu živčnega zloma / poslovati na robu rentabilnosti komaj še rentabilno; dežela živi na robu lakote v velikem pomanjkanju ● ekspr. mera njegovega potrpljenja je polna do roba ne more več ostati neprizadet; publ. traktor je konja izrinil na rob poljedelstva namesto konj se vse bolj uporabljajo traktorji; pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj; publ. živeti na robu zgodovinskega dogajanja ne udeleževati se ga; publ. ob robu se bo razprava dotaknila še nekaterih novosti mimogrede; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu ◊ bot. listni rob; fiz. lomni rob rob optične prizme, od katerega se pri prehodu skozi njo lomi svetloba; geom. rob črta, v kateri se stikata dve ploskvi telesa; lingv. jezični rob sprednji in obstranski del jezika; šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici; teh. centrirni rob ki omogoča natančno prileganje enega okroglega dela k drugemu ♪
  24.      róck and róll  róck and rólla [rokǝn(d)rol] m (ọ̑-ọ̑) živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati rock and roll; rock and roll in bugivugi // skladba za ta ples: zaigrati rock and roll ♪
  25.      rodovítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost rodovitnega: rodovitnost zemlje / rodovitnost vinske trte / star. velika rodovitnost rib plodnost / v mnogoboštvu boginja rodovitnosti ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA