Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

insekt (11)

1.      insékt  -a m (ẹ̑) knjiž. žuželka, mrčes: strokovnjaki menijo, da prenaša to bolezen kak insekt; nevarni insekti; piki insektov ♪
2.      insektárij  -a m (á) zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa: gosenica, metulj v insektariju; akvarij in insektarij ♪
3.      insekticíd  -a m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje mrčesa: potresati, škropiti z insekticidi; vpliv insekticidov na človeka ♦ agr. dotikalni insekticid ki deluje ob dotiku ♪
4.      insekticíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na insekticide: insekticidno sredstvo / insekticidno delovanje ♪
5.      dezinséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja dezinsekcijo: kvalificiran dezinsektor ♪
6.      bolháč  -a [u̯h] m (á) 1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača // prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem 2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača 3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače ♪
7.      dotikálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se dotika: dotikalna ploskev ◊ agr. dotikalni insekticid insekticid, ki deluje ob dotiku; geom. dotikalni stožec stožec, katerega premice tvorilke so tangente dane ploskve; dotikalna ravnina ♪
8.      kontákten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontakt: za zvezo med njimi je skrbela kontaktna komisija / kontaktni instrument; kontaktni ključ; kontaktne naprave; kontaktno lepilo ◊ agr. kontaktni insekticid insekticid, ki deluje ob dotiku; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; kontaktni razmik največja možna razdalja med kontaktnima elementoma; fot. kontaktna kopija neposredni odtis negativa; med. kontaktna infekcija infekcija z dotikom; kontaktna leča leča, ki se vstavi na roženico; polit. kontaktni komite posvetovalni odbor avstrijske vlade za stike s predstavniki slovenske in hrvaške manjšine; voj. kontaktna (podvodna) mina (podvodna) mina, ki se aktivira ob dotiku z ladjo ♪
9.      pádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo padale b) z višjega mesta: pri hoji po vrvi so sprva padali; ptice so zaradi mraza padale z vej / zavitki so mu padali iz naročja // večkrat prenehati biti nameščen kje: stekelce pri očalih mu pada iz okvira; naramnica mu pada z rame / listje že pada z drevja odpada 2. premikati se v smeri navzdol zaradi lastne teže: v sanjah se mu je zdelo, da pada; podoba pastirja, ki pada v prepad; gledal je snežinke, kako se v vetru dvigajo in padajo; padati z veliko hitrostjo // premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol zaradi lastne teže a) pojavljati se: preden se je ulila ploha, so padale le debele kaplje; na tem mestu pada kamenje; vulkanski prah pada včasih tako na gosto, da se zmrači / v tem letnem času pogosto pada toča; sodra pada; dopoldne je padal dež je deževalo; v hribih bo padal sneg bo snežilo / brezoseb. kaže, da bo padalo deževalo b) prihajati kam: jabolka padajo na cesto in se obtolčejo; na mesto so padale bombe; seme pada na preorano zemljo / ekspr. čebele so težko obložene padale na brado so sedale, se spuščale; saje padajo na tla se usedajo // udarjati, zadevati: kaplje so padale po dežniku; ekspr. če bi solze padale po trdi skali, bi se omehčala / ekspr.: palica je padala po njegovem hrbtu; trde pesti so padale po njem; brezoseb. padalo je po glavi, hrbtu, rokah; pren., ekspr. težko padajo njegove besede 3. pojavljati se, nastopati na površini: svetloba pada na mizo; njegova senca je padala na pesek / zavese so bile spuščene, da sonce ne bi padalo v sobo sijalo / ponoči pada rosa // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: v tem času že začne padati slana; ekspr. na zemljo pada noč noči se 4. pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati: v sobo so padali drug za drugim kakor brez uma / pisma s fronte so le poredkoma padala v našo hišo 5. biti v položaju v smeri navzdol: črni brki mu padajo čez ustnice; dolgi lasje so ji padali na ramena // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padajo; narediti zavesi dvojni rob, da lepše pada 6. biti čedalje nižji v določeni smeri: pot je začela padati; planota proti jugu rahlo pada / ekspr. strmo pobočje pada v sotesko 7. manjšati se, zniževati se, navadno v precejšnji meri: zračni pritisk pada; njegov vpliv pada; zanimanje za knjigo je začelo padati / cene padajo; kvaliteta izdelkov pada / obisk pada / publ. dinar pada vrednost dinarja se manjša / publ. kulturno padati postajati manj kulturen // prihajati na nižji ton, manjšo glasnost: pesem je padala in naraščala; glas ji je postopoma padal // s prislovnim določilom prihajati v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: padal je čedalje globlje; sovražniki naše države so padali vse nižje in nižje 8. biti drug za drugim osvojen, vdajati se: mesta so padala skoraj brez odpora / zaradi izdaj so padale tudi javke // publ. izgubljati vpliv, veljavo, položaj: stare teorije padajo in nastajajo nove / rekordi padajo jih presegajo / politična nasprotja padajo izginjajo 9. biti drug za drugim ubit v boju: na fronti so padali možje in fantje / publ. v Gramozni jami so padali talci so streljali talce / ekspr. ljudje so padali od neke čudne bolezni umirali; zaradi insekticidov so čebele padale v rojih; padali so kot muhe 10. ekspr., navadno v zvezi s po ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: ni mogel do besede, kar naprej so padali po njem / sovražniki so padali po naši deželi si jo prisvajali, jo napadali 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni; med streljanjem so glasno padali ukazi; padala so vprašanja vpraševali so / žarg., šol. padali so ukori dani so bili 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja, kot ga nakazuje določilo: padati v apatijo; padal je v hude duševne krize; pog. zdelo se mu je, da pada v nezavest omedleva; publ.: padati v obup postajati obupan; iz dneva v dan pada v večjo odvisnost postaja bolj odvisen / publ. padati v napako delati napako 13. pog. večkrat priti na, biti na: državni prazniki padajo na različne dneve v tednu / njegovo bivanje v Franciji pada v čas okupacije v Franciji je bival med okupacijo ● pog. v prepirih so padale ostre besede bile izrečene; ekspr. za to bodo še glave padale bodo ljudi ubijali; ekspr. če ne boš ubogal, bo padalo boš tepen; ekspr. padati iz hajke v hajko doživljati pogostne hajke; ekspr. zadovoljiti se z drobtinami, ki padajo z bogatinove mize z dobrinami, ugodnostmi, ki so za tega, ki jih da, nekaj nepomembnega, odvečnega; pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; vznes. fantje so padali v prerane grobove prezgodaj umirali; ekspr. te besede so mu padale v srce so ga prizadevale; pog. težke veke mu same od sebe padajo vkup postaja zelo zaspan ◊ mat. funkcija pada z večanjem neodvisne spremenljivke se odvisna spremenljivka zmanjšuje padáje knjiž., redko padajoč: padaje v prepad padajóč -a -e: padajoča in vzpenjajoča se cesta; padajoče kamenje; mehko padajoče tkanine ♦ lingv. padajoča intonacija intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; mat. padajoče zaporedje števil; meteor. padajoči veter veter, ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko ♪
10.      pesticíd  -a m (ȋ) kem. kemično sredstvo za uničevanje mrčesa, škodljivih rastlin: nadzorovati količino pesticidov v živilih; herbicidi, insekticidi in drugi pesticidi ♪
11.      potrésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od potresati: s potresanjem insekticidov uničiti mrčes / potresanje glave ♦ gastr. mešanica živil, ki se potresa navadno med plasti testa ♪