Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

inje (672)

1.      ínje  -a s (ȋ) knjiž. ivje: inje se je lesketalo v soncu ♪
2.      injékcija  -e ž (ẹ́) 1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami // tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino 2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma ◊ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija ♪
3.      injekcíjski  in injékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na injekcijo: injekcijska igla / opraviti injekcijska dela na hidrocentrali ♪
4.      injektíranje  -a s (ȋ) grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu ♪
5.      injéktor  -ja m (ẹ́) grad. stroj za injiciranje: utrjevati z injektorji ◊ agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo, brizgalnik; strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino ♪
6.      blazínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od blaziniti: blazinjenje pohištva ♪
7.      brínje  -a s (ȋ) brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom ♪
8.      bršlínje  -a s (ȋ) bršljanovo rastje: v gozdu je polno bršlinja ♪
9.      carínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od cariniti: izvozno, uvozno carinjenje; carinjenje motornih vozil ♪
10.      cínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od ciniti: cinjenje pločevine ♪
11.      češmínje  -a s (ȋ) češminovo grmičevje: pašnike zarašča leščevje in češminje // nar. dolenjsko češmin: mladike češminja ♪
12.      čínjenica  -e ž (ȋ) zastar. dejstvo, fakt: za dokaz je treba činjenic ♪
13.      desetínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od desetiniti: desetinjenje vina ♪
14.      dragotínje  -a s (ȋ) knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje ♪
15.      fižolínje  -a s (ȋ) nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč) ♪
16.      gínjen  -a -o prid. (ȋ) ganjen: bil je vidno ginjen / odgovoril je z ginjenim glasom / ginjen do solz zelo, močno; prim. giniti² ♪
17.      gínjenje  -a s (ȋ) zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje ♪
18.      gínjenost  -i ž (ȋ) ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti ♪
19.      gospodínjec  -jca m (ȋ) šalj. moški, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela: biti gospodinjec; dober gospodinjec ♪
20.      gospodínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od gospodinjiti: z njenim gospodinjenjem so bili zelo zadovoljni ♪
21.      hlínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja ♪
22.      hlínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
23.      izgínjenje  tudi zgínjenje -a s (ȋ) glagolnik od izginiti: nenadno izginjenje soseda / izginjenje paleolitskega človeka ♪
24.      izkorenínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter ♪
25.      izkorenínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje fašizma / izkoreninjenje tuberkuloze ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226