Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

inje (98-122)



  1.      šinjél  -a m (ẹ̑) žarg., voj. (vojaški) plašč: obleči šinjel
  2.      škrabotínje  -a s () nar. vzhodnoštajersko srobotova stebla, srobot: povezati palice s škrabotinjem
  3.      tikvínje  -a s () nar. vzhodno stebla, listi buče: zaplesti se v tikvinje na njivi
  4.      travínje  -a s () knjiž. travnata površina: hektar travinja; polje in travinje
  5.      udinjeváti se  -újem se nedov.) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja
  6.      ujedínjenje  -a s () zastar. združitev: ujedinjenje naroda / praznik ujedinjenja v stari Jugoslaviji praznik združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo 1. decembra
  7.      ukorenínjenec  -nca m () ukoreninjena rastlina: ukoreninjenci dobro rastejo
  8.      ukorenínjenje  -a s () glagolnik od ukoreniniti se: za ukoreninjenje potaknjencev sta potrebni vlaga in toplota
  9.      ukorenínjenost  -i ž () stanje ukoreninjenega: vlaga omogoča dobro ukoreninjenost / ekspr. pisateljeva dela kažejo njegovo močno ukoreninjenost v domači zemlji
  10.      uplínjenje  -a s () glagolnik od upliniti: uplinjenje snovi; postopek uplinjenja
  11.      uplinjevánje  -a s () glagolnik od uplinjevati: podzemeljsko uplinjevanje premoga
  12.      uplinjeváti  -újem nedov.) spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: uplinjevati lignit
  13.      utekočínjenje  -a s () glagolnik od utekočiniti: utekočinjenje pare, plina
  14.      vínjen  -a -o prid. () ki se mu zaradi zaužite alkoholne pijače zmanjša sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja: vinjen človek; najti koga vinjenega; malo vinjen; bil je vinjen, ne pa pijan / biti v vinjenem stanju vinjen
  15.      vínjenost  -i ž () stanje vinjenega človeka: njegova vinjenost je postajala vse bolj opazna / v vinjenosti povzročiti nesrečo
  16.      vinjéta  -e ž (ẹ̑) 1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga 2. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili 3. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta
  17.      vinjéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vinjeto: vinjetna risba / vinjetna črtica; vinjetna proza
  18.      vrbínje  -a s () vrbovo grmovje, drevje: ob potoku raste mlado vrbinje / narezati vrbinja vrbovega šibja
  19.      vrínjenec  -nca m () kdor je kam vrinjen: odstraniti vrinjenca iz vrste / hišni, vaški vrinjenec / odkriti v organizaciji vrinjence / vrinjenec je razdrl njun zakon
  20.      vrínjenka  -e ž () 1. ženska oblika od vrinjenec: v vrsti sta še dve vrinjenki / vaščani so gledali nanjo kot na vrinjenko / razkrinkati vrinjenke 2. ekspr. nezaželena tuja beseda: govori brez nemških vrinjenk
  21.      zabrazgotínjenje  -a s () glagolnik od zabrazgotiniti se: zabrazgotinjenje površine rane
  22.      začínjenost  -i ž () lastnost, značilnost začinjenega: primerna začinjenost jedi / ekspr. robata začinjenost srednjeveških zgodb
  23.      zaklinjeválec  -lca [c tudi lc] m () po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja
  24.      zakorenínjenec  -nca m () ekspr. človek, ki je notranje, čustveno tesno povezan s čim: zakoreninjenci v tradiciji ◊ agr. zakoreninjeni potaknjenec
  25.      zakorenínjenost  -i ž () ekspr. stanje zakoreninjenega: zakoreninjenost človeka v domačo zemljo / zakoreninjenost navad ◊ agr. rastline zaradi slabe zakoreninjenosti hirajo

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA