Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

inje (101-125)


  1.      travínje  -a s (ȋ) knjiž. travnata površina: hektar travinja; polje in travinje ♪
  2.      udinjeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja ♪
  3.      ujedínjenje  -a s (ȋ) zastar. združitev: ujedinjenje naroda / praznik ujedinjenja v stari Jugoslaviji praznik združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo 1. decembra ♪
  4.      ukorenínjenec  -nca m (ȋ) ukoreninjena rastlina: ukoreninjenci dobro rastejo ♪
  5.      ukorenínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od ukoreniniti se: za ukoreninjenje potaknjencev sta potrebni vlaga in toplota ♪
  6.      ukorenínjenost  -i ž (ȋ) stanje ukoreninjenega: vlaga omogoča dobro ukoreninjenost / ekspr. pisateljeva dela kažejo njegovo močno ukoreninjenost v domači zemlji ♪
  7.      uplínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od upliniti: uplinjenje snovi; postopek uplinjenja ♪
  8.      uplinjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od uplinjevati: podzemeljsko uplinjevanje premoga ♪
  9.      uplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: uplinjevati lignit ♪
  10.      utekočínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od utekočiniti: utekočinjenje pare, plina ♪
  11.      vínjen  -a -o prid. (ȋ) ki se mu zaradi zaužite alkoholne pijače zmanjša sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja: vinjen človek; najti koga vinjenega; malo vinjen; bil je vinjen, ne pa pijan / biti v vinjenem stanju vinjen ♪
  12.      vínjenost  -i ž (ȋ) stanje vinjenega človeka: njegova vinjenost je postajala vse bolj opazna / v vinjenosti povzročiti nesrečo ♪
  13.      vinjéta  -e ž (ẹ̑) 1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga 2. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili 3. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta ♪
  14.      vinjéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vinjeto: vinjetna risba / vinjetna črtica; vinjetna proza ♪
  15.      vrbínje  -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: ob potoku raste mlado vrbinje / narezati vrbinja vrbovega šibja ♪
  16.      vrínjenec  -nca m (ȋ) kdor je kam vrinjen: odstraniti vrinjenca iz vrste / hišni, vaški vrinjenec / odkriti v organizaciji vrinjence / vrinjenec je razdrl njun zakon ♪
  17.      vrínjenka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od vrinjenec: v vrsti sta še dve vrinjenki / vaščani so gledali nanjo kot na vrinjenko / razkrinkati vrinjenke 2. ekspr. nezaželena tuja beseda: govori brez nemških vrinjenk ♪
  18.      zabrazgotínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od zabrazgotiniti se: zabrazgotinjenje površine rane ♪
  19.      začínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost začinjenega: primerna začinjenost jedi / ekspr. robata začinjenost srednjeveških zgodb ♪
  20.      zaklinjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja ♪
  21.      zakorenínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki je notranje, čustveno tesno povezan s čim: zakoreninjenci v tradiciji ◊ agr. zakoreninjeni potaknjenec ♪
  22.      zakorenínjenost  -i ž (ȋ) ekspr. stanje zakoreninjenega: zakoreninjenost človeka v domačo zemljo / zakoreninjenost navad ◊ agr. rastline zaradi slabe zakoreninjenosti hirajo ♪
  23.      zaplinjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zaplinjevati: uničevanje mrčesa z zaplinjevanjem prostorov ♪
  24.      zaplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom ♪
  25.      zasinjéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati sinji, svetlo moder: megla se je zredčila in nebo je zasinjelo / obraz mu je od jeze zasinjel zasinjèl in zasinjél -éla -o: zasinjele gore; zasinjele ustnice ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA