Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
indiskreten (1) 
- ìndiskréten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh: indiskreten človek; noče biti indiskreten in spraševati o tem / to je zelo indiskretno vprašanje / indiskretno vedenje netaktno, brezobzirno ìndiskrétno prisl.: indiskretno namigovati, poročati, pripovedovati ♪