Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

indijski (27)



  1.      índijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Indijce ali Indijo: indijski jeziki; indijske kaste, vere; indijska kultura / indijski fakirji / indijski lešniki; indijski riž ◊ bot. indijski lotos lotos z velikimi belimi ali rdečimi cveti, Nelumbo nucifera; indijski trst tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom; bambus; indijska figa opuncija; indijska konoplja konoplja, ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; meteor. indijski monsun monsun, ki piha nad Indijo; šah. indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira enega ali oba lovca; kraljeva indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira kraljevega lovca; zool. indijski bivol, slon; indijski mungo
  2.      stároíndijski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki; staroindijska književnost, kultura ♦ šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče
  3.      zádnjeíndijski  -a -o prid. (-í) nekdaj nanašajoč se na Indijo, Indokino, Indonezijo: zadnjeindijski kralji
  4.      bívol  -a m () divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus
  5.      gaviál  -a m () zool., navadno v zvezi indijski gavial krokodil z dolgim in ozkim gobcem, ki živi v Indiji, Gavialis gangeticus
  6.      índijščina  -e ž (í) indijski jezik: stara indijščina, grščina in latinščina
  7.      indologíja  -e ž () veda o indijski zgodovini, kulturi in jezikih: katedra za indologijo
  8.      inkarnácija  -e ž (á) 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta // redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija
  9.      jógi 1 -ja m (ọ̑) kdor izvaja jogo: indijski jogiji
  10.      jógijevec  -vca m (ọ̑) knjiž., redko jogi1: indijski jogijevci
  11.      kárma  -e ž () v indijskih religijah dobra in slaba dejanja človeka, ki vplivajo na njegovo usodo ob ponovnem utelešenju
  12.      kásten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kasto: indijski kastni sistem / kastna ureditev / kastni odnosi v podjetju
  13.      lótos  -a m (ọ̑) tropska ali subtropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih in velikimi cveti raznih barv: takrat je cvetel lotos; vonj lotosa ♦ bot. indijski lotos
  14.      múngo  -a m () zool., navadno v zvezi indijski mungo zlasti v Indiji živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, podganami, Herpestes edwardi: na nekaterih otokih južne Dalmacije so naselili indijske munge; spopad indijskega munga s kobro
  15.      oceán  -a m () 1. široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja: odpluli so na ocean; pluti po oceanu; globina, usedline oceana; pren., knjiž. ocean življenja // navadno s prilastkom del tega morja: umiranje oceanov / Atlantski, Indijski, Tihi ocean ∙ ekspr. dolgo si je služil kruh onstran oceana v Ameriki 2. knjiž., ekspr., s prilastkom velika količina, množina: ocean hiš, ljudi; popil je cel ocean vina / ocean trpljenja ◊ meteor. zračni ocean ozračje
  16.      pòdkontinènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski podkontinent
  17.      prákrt  -a m () vsak od indijskih indoevropskih jezikov, mlajši od sanskrta in starejši od sodobnih indoevropskih jezikov Indije: prevodi iz prakrtov
  18.      rituál  -a m () knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik
  19.      sakrálen  -lna -o prid. () knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasbaknjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega
  20.      sanskŕt  -a m () staroindijski knjižni jezik: proučevati sanskrt; prevod iz sanskrta
  21.      slòn  slôna m ( ó) 1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon ∙ pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljudenzool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon po velikosti in trobcu slonu podoben morski sesalec, Mirounga 2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl
  22.      súbkontinènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent
  23.      šélak  -a m (ẹ̑) kem. smola nekaterih indijskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov: uporaba šelaka
  24.      tabú  -ja m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma 2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji // skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; neskl. pril.: tabu tema
  25.      tapír  -ja m (í) zool. v tropskih pragozdovih živeči sesalec z dolgim gobcem, Tapirus: kopito tapirja / indijski tapir

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA