Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

impertinenten (1)


  1.      impertinénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA