Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

imet (26-50)



  1.      denziméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin; areometer
  2.      dímeter  -tra m () lit. verz iz dveh enakih stopic: romanca v trohejskih dimetrih
  3.      dobroimétje  -a s (ẹ̑) fin. imetje na tekočem računu ali na žiro računu: plačati iz dobroimetja; klirinška in konvertibilna dobroimetja; dobroimetje pri banki, v tujini
  4.      doziméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih: rentgenologom so preskrbeli dozimetre
  5.      ekliméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za posredno določanje višinske razlike med dvema točkama
  6.      evaporiméter  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje množine izhlapele vode
  7.      graviméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za natančno merjenje težnega pospeška
  8.      gravimetríja  -e ž () fiz. natančno merjenje težnega pospeška
  9.      kaloriméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje toplote: poskus s kalorimetrom / vodni kalorimeter
  10.      kalorimetríja  -e ž () fiz. nauk o merjenju toplote
  11.      koloriméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv
  12.      míliméter  -tra m (-ẹ̄) dolžinska mera, tisočina metra: pol milimetra; šipa je debela pet milimetrov [5 mm] / kvadratni milimeter / ekspr. narediti kaj do milimetra, na milimeter natančno zelo natančnoekspr. ni jim šlo za milimetre za natančno določitev, izvršitev česa; ekspr. ni se premaknil niti za milimeter prav nič
  13.      mílimétrski  -a -o prid. (-ẹ̄) nanašajoč se na milimeter: milimetrska razdalja / milimetrska žica; 5-milimetrsko steklo / z milimetrsko natančnostjo ♦ papir. milimetrski papir papir z milimetrsko mrežo; milimetrska mreža mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje
  14.      mimétičen  -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mimezis: mimetično prikazovanje resničnosti / mimetična umetnost
  15.      nèsimétričen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki
  16.      planiméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za določanje ploščin na zemljevidih, katastrskih načrtih, risbah
  17.      planimétričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na planimetrijo: planimetrične metode / planimetrična konstrukcija ♦ urb. planimetrična urbanistična struktura mesta
  18.      planimetríja  -e ž () 1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo 2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta
  19.      polariméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje optične aktivnosti snovi
  20.      simetrála  -e ž () geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična, somernica: narisati simetralo; simetrala daljice, kota; simetrala dveh likov
  21.      simetrálen  -lna -o prid. () geom., v zvezi simetralna ravnina ravnina, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična
  22.      simétričen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela, someren: simetrična stavba; simetrično drevo / simetričen lik / simetrična gradnja, kompozicija dela / ima simetričen obraz; simetrično telo // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: drevesa v drevoredu so simetrična / simetrična razvrstitev ◊ elektr. simetrični kabel kabel, v katerem sta po dva vodnika simetrična glede na zemljo; simetrični večfazni sistem sistem, pri katerem so vse fazne napetosti enako velike in v fazi medsebojno premaknjene; simetrična obremenitev večfaznega sistema obremenitev, enakomerno razdeljena na večfazni sistem; geom. osno, ravninsko, središčno simetričen glede na os, ravnino, središče; min. zrcalno simetričen; zool. bilateralno ali dvobočno simetrična žival žival, ki ima enako levo in desno polovico simétrično prisl.: simetrično razvrstiti kaj; slike, simetrično viseče po stenah
  23.      simétričnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost simetričnega: simetričnost stavbe / simetričnost obraza, človeškega telesa ♦ geom. simetričnost geometrijskega lika; min. simetričnost kristalov
  24.      simetríja  -e ž () lastnost predmeta, lika, ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija hiše, zgradbe; simetrija lika / arhitektonska simetrija / simetrija obraza, telesa / pri njem moti pomanjkanje simetrije simetričnosti // dejstvo, da so predmeti, znaki v prostoru razvrščeni tako, da jih umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija dreves v parku / ekspr. s tem se je simetrija porušila, razbila / grobnice so razporejene v strogi simetriji simetričnobiol. radialna simetrija glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta, rastline, zvezdasta somernost; geom. osna, ravninska, središčna simetrija; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; min. zrcalna simetrija pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki; elementi simetrije elementi, glede na katere so liki, oblike kristala simetrični; os simetrije os, okoli katere se zavrti kristal, da pride spet v prvotno lego; središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije
  25.      simetríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na simetrijo: simetrijski elementi / simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; simetrijska ravnina

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA